Georges Bizet
Yüklə 14,25 Kb.
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- Simfonijo v C-duru
- Don Procopio
- Emirjve gusle
|
Georges Bizet (25.10.1838 – 3.6.1875) 
Življenjepis: Rodil se je v Parizu, v družini glasbenikov in umetnikov. Njegov oče je bil profesor petja in povprečen skladatelj, mati in sestra sta bi bili dobri pianistki, eden od stricev pa je bil igralec. Starši so prvi učili Georgesa, ki je že kmalu pokazal veliko ljubezen do glasbe. Sprejet je bil v razred klavirja, potem v razred harmonije in kontrapunkta. Franz Liszt je bil navdušen nad njegovim igranjem. Zaposlen je bil v Operi in pisal gledališka, simfonična in zborovska dela. Preživljal se je s poučevanjem, delal je za glasbene založnike in pisal priredbe za orkester. Osredotočil se je predvsem na očarljivost in osuplost, ki ju je v njem budilo mesto Arles v Provansi. Njegovo zdravje pa je bilo zelo načeto. Po dokaj hladnem sprejemu te opere, se je Bizet preselil na podeželje v upanju, da bo okreval, in se spopadel z novim izzivom, Le Cidom, pa tudi z njegovimi deli. Njegovo zdravje se je slabšalo, umrl pa je star komaj 37 let. Najpomembnejša dela: S 16. leti je napisal Simfonijo v C-duru nato pa kantati David ter Klovis in Klotilda (Clovis et Clotilde). Ki mu je leta 1857 prinesla rimsko nagrado in so jo zaigrali v koncertni dvorani pariškega konservatorija. Rimska nagrada mu je omogočila bivanje v tem mestu. Tu je preživel 3 leta in napisal: - opero buffo Don Procopio v dveh dejanjih - simfonično in koralno odo Vasco da Gama - Šerzo in Žalno koračnico (Scherzo et Marche funebre) Leta 1859 je obiskal Neapelj, Ravenno, Benetke, Padovo, Verono in Milano, potem pa se je vrnil v Pariz, kjer je umirala njegova mati. Tedaj je bil zaposlen v Operi in pisal gledališka, simfonična in zborovska dela. Prvo med njimi pa je bilo Emirjve gusle (La Guzla de l'emir). Zelo kmalu se je osredotočil na opero, ki mu jo je predlagal gledališki direktor, tako so nastali Lovci biserov (Les Pecheurs de perles), opera v treh dejanjih. Dokončal pa je opero Vesela deklica iz Pertha (La Jolie Fille de Perth) po romanu Walterja Scotta. Partitura opere Ivan IV. se je izgubila, našli so jo dosti kasneje in objavili šele leta 1951. Ob smrti učitelja Jacquesa Halévyja je Bizet hotel dokončati njegovo delo Neo. Pretekli sta 2 leti, preden se je pokazal v javnosti s komično opero v enem dejanju Djamileh. Ustvaril je Arležanko po besedilu Alphonsa Daudeta, v njej se kaže zelo bistroviden Bizet, poln življenjske energije.
Njegovo najbolj slavno delo opero Carmen je zložil med letoma 1873 in 1874. Znamenita zgodba o zapeljivi španski ciganki, ki je pravzaprav ljudska drama nebrzdane strasti. To je zgodba o Carmen, za katero je ljubezen zgolj razvedrilo, zato nehote povzroča propad številnih moških. S Carmen je Bizet ustvaril edinstveno delo. Uspelo mu je napisati realistično opero, s katero se težko kosajo tudi največje mojstrovine sorodnega italijanskega verizma. Dobro oblikovani značaji in tragičnost zgodbe so zelo prepričljivi, saj temeljijo v sami glasbi – španski ritmi in ciganska melodika zarišejo močno lokalno barvo, okolje, iz katerega Carmen izhaja in mu ne more ubežati, saj povsem določa njen značaj in ravnanje. Carmen je ob premieri marca 1875 v Parizu prejela ravnodušne in hladne odzive. Mnogi so se tedaj jezili zaradi strastnosti prizorov, ki so veljali za drzne, drugi so spet menili, da je glasba prezahtevna. Ne glede na to, so opero še istega leta do skladateljeve smrti uprizorili kar triintridesetkrat. Postala je ena najbolj priljubljenih oper, kar jih je bilo kdaj napisanih. Bizet je umrl le tri mesece po premieri. Škoda, da ni doživel njenega zmagoslavja. 
Zvočni primeri:
Viri:
Yüklə 14,25 Kb. Dostları ilə paylaş:
|