Grska zgodovina drugi del



Yüklə 261 Kb.
səhifə1/5
tarix11.09.2018
ölçüsü261 Kb.
#67910
  1   2   3   4   5

24. Peloponeška vojna (431-404): Med primarnimi viri za proučevanje peloponeških vojn je predvsem pomemben seznam davkoplačevalcev Delsko-atiške pomorske zveze.Pomemben vir so tudi govori, atiške komedije in politični spisi.Komedije sta pisala predvsem Evpolid in Aristofan.Med zgodovinarji so pomembni predvsem Tukidid in Ksenofont.Pomembnejši viri: Tukididova zgodovina, Grška zgodovina, Diodor, Plutarh, Kornelij Nepot…+ Vzrok za vojno so bila politična nasprotja med Atenami in Sparto oz. Peloponeško zvezo (spartanski zavezniki) in Delsko-atiško zvezo (vodstvo Aten).+Glavni med vzroki je spor med trgovskima velesilama Atenami in Korintom.V 6.st. je Korint s svojimi kolonijami obvladoval trgovino z Z.Po zmagah nad Perzijci pa se s trgovino z Z pričnejo ukvarjati tudi Atenci, pričnejo konkurirati Korintu.Ta pa je bil uspešen tudi v trgovini z V zaradi ugodne lege.Zaradi vzpona Aten se mora Korint politično opredeliti.V prvi peloponeški vojni je na strani Peloponeške zveze, posledično pa se Atene povežejo z Ahajo in pridobijo postojanko Navpaktos, preko katere nadzorujejo trgovino v Korintskem zalivu.+Sparta je v vojno vstopila na pobudo Korinta.Sama je bila glede vojne bolj zadržana zaradi slabega gospodarskega položaja, strahu pred helotskimi upori, padca števila prebivalstva in šibkosti Peloponeške zveze. Korint je vstop Sparte v vojno izsilil z grožnjo, da bo iskal pomoč pri Argosu, Spartanskem nasprotniku na Peloponezu.+Spor med Korintom in kolonijo Korkiro je sredi tridesetih let prešel v vojno za prevlado na Jonskem morju.Po porazu v pomorski bitki se je Korint odločil ponovno obračunati s Korkiro.Vendar pa je ta sklenila obrambno zvezo z Atenami in tako Korint svoje zmage nad Korkiro l.433 ni mogel izkoristiti, saj mu je to preprečilo atensko ladjevje. +Drugo sporno območje so bili Halkidiki, tudi tu so se križali interesi Aten in Korinta.Korintska kolonija Potejdaja je, ne da bi prekinila vezi z matično polis od katere so dobivali upravnike, vstopila v DAPZ. Po Periklejevem nasvetu naj odslovijo korintske upravnike, se je Potejdaja povezala z Makedonijo in prekinila povezavo z matično polis.+Najbolj aktualno krizno žarišče pa je bilo posledica spora med Atenami in Megaro.S megarsko psefizmo Perikles Megarcem (zavezniki Korinta) prepove vstop v vsa pristanišča Pomorske zveze.Na poziv Megare so njeni zavezniko prekinili 30 letni mir z Atenami.Sledili so poiskusi pogajanj v katerih je Sparta zahtevala odstavitev Perikla in razpustitev DAPZ.Sparta je skušala opogumiti posamezne člane Pomorske zveze k izstopu, zato je za vojni cilj razglasila avtonomijo Grkov.Atene so pozvale Sparto k rešitvi spora s pomočjo določb miru iz l.446, vendar je ta poziv zavrnila in s tem pokazala željo po vojni.. – Prvo desetletje je vodil pohod peloponeške vojske v Atiko vodil spartanski kralj Arhidam (po njem se imenuje prvo desetletje vojne). + Skoraj vse grško ozemlje od Jonije do Sicilije je bil razdeljeno v dva tabora. Pomorska zveza je imela kopensko vojsko namenjeno le za obrambo, medtem ko je z močnim ladjevjem (več kot 300 ladij) popolnoma obvladovala morje.Pomorska zveza je imela urejeno financiranje( denar iz vojnih rezerv in rednih davkov). Atene so dominirale v Pomorski zvezi. Bile so pomorska velesila, na razpolago pa so imele tudi vsa sredstva Pomorske zveze. Zaveznike so imele tako v Grčiji kot izven nje. Na kopnem pa so jo obdajale sovražne države, ki so čakale na priložnost, da jo napadejo.+Peloponeška zveza pa je imela močno kopensko vojsko (štela je 40.000 vojakov). Ni pa imela nikakršnih finančnih rezerv ali vojne blagajne, odvisna je bila od sprotnih denarnih in naturalnih prispevkov članic. Periklov vojni načrt:Atene naj bi na kopnem branile le nekaj utrdb, vse atiško prebivalstvo pa naj bi umaknilo na območje znotraj Dolgega zidu. Obleganje le tega je bilo nemogoče, saj je morje obvladovalo atensko ladjevje. Na področje Peloponeške zveze pa so bili predvideni napadi atenskih pomorskih sil. Načrt je temeljil na odpovedi velikim zunanjim uspehom, visoki morali in disciplini stenskega prebivalstva.+Vojna se je začela z neuspešnim napadom Tebancev l.431 na Plataje (atensko zaveznico). Kljub negodovanju atenskega ljudstva je Perikles vztrajal pri obrambnem načrtu in peloponeška vojska se je kmalu umaknila.Atenci pa so poslali svoje ladjevje v Jonsko morje, na svojo stran pridobili Kefalenijo in Akarnance, ponovno pa so obračunali s Ajgino.+Drugi pohod peloponeške vojske l.430 je zaznamoval izbruh kuge v Atenah in v mornarici. Epidemija se je razširila iz Male Azije, trajala je 4 leta in pomorila tretjino atiškega prebivalstva. To je povzročilo malodušje med Atenci za krivca pa so obdolžili Periklesa, ga odstavili in obtožili korupcije. Spartanska stran je v strahu pred kugo dala usmrtiti vsakega zajetega Atenca.L.429 so Atenci uspešni na severnem bojišču, vendar ti uspehi niso bistveni.V tem času zaradi kuge umre Perikles in sproži se vprašanje političnega nasledstva.Kot vodilni osebnosti tega časa se uveljavita Kleon in Nikias.+L.428 Lezbos skuša izstopiti iz Pomorske zveze, kar jim Atenci preprečijo. Strogo jih kaznujejo (izguba avtonomije, porušenje obzidja, izročitev ladjevja, izguba ozemlja, usmrtitev tisoč meščanov) in to krvavo dejanje demokratične institucije atenske države vpliva na dodatno poostritev vojne in spartanske protiukrepe(usmrtitev vseh ujetnikov po zavzetju Plataj).+Med važnejše atenske uspehe sodi poseg na Siciliji (proti Sirakuzam in njenim zaveznicam se organizira Jonska polis) kjer dosežejo politični in diplomatski uspeh. Vojna stranka (Kleon) po prevzemu oblasti v Atenah poskuša zanetiti upor Mesenijcev proti Sparti. Tako Sparta ni mogla pregnati Atencev s Peloponeza in doživi hud poraz proti Mesenijcem.V takih razmerah ponudi pogajanja na podlagi določb tridesetletnega miru, vendarKleon ponudbo zavrne. Kleon po uspehu Atencev v Meseniji revidira seznam davkov (prispevke je dvignil za tisoč talentov)in tako morajo zavezniki financirati atensko vojskovanje.+Vrh atenskih uspehov je zasedba otoka Kitera na J obali Peloponeza 424.Iz kritičnih razmer Sparto reši vojskovodja Brazidas in s majhno vojsko po pohodu čez Istmos, skozi Bojotijo in Tesalijo pride do Makedonije in prizadane Pomorsko zvezo na najbolj občutljivem mestu.L.424 Traško območje Peloponeške zveze odpade od Aten. Atenci so bili v bitki pri Deliju(edina velika kopenska bitka v prvem desetletju peloponeških vojn) poraženi saj so tedaj Tebanci prvič uporabili taktiko poševne bojne črte.+Diplomatski poraz Atenci doživijo tudi v Siciliji (424sicilski Grki prekinejo medsebojne spore) in njihovo ladjevje se vrne s Sicilije. V Atenah ljudstvo s potekom vojne ni zadovoljno, vojaška stranka izgubi vpliv in 423 Atenci sklenejo začasno premirje in obnovijo Kalijev mir s Perzijci.+Razvoj dogotkov na severnem bojišču prepreči uveljavitev miru, voditelj vojne stranke Kleon vodi pohod na severno bojišče. V odločilni bitki pri Amfipoli je bila atenska vojska poražena. V bitki umreta Kleon in Brazidas. Mirovna stranka je prevzela v Atenah in tudi Sparta je bila pripravljena skleniti mir. Sparta zahteva izročitev ujetnikov in izpraznenje atenskih postojank na Peloponezu in njegovih obalah, Atencem pa je ponudila vsa tista mesta, ki so med vojno odpadla od Aten.Nikijev mir je za Atene pomenil diplomatski uspeh, saj so Atenci obdržali tisto, kar so že imeli in tako dosegli Periklov vojaški cilj. Bile pa so Atene bolj izčrpane in prizadete kot Peloponeška zveza (trpele zaradi kuge, opustošenja Atike in izgube traškega dela Pomorske zveze).


25. Sicilska ekspedicija Atencev in zadnje desetletje vojne: Viri: Med primarnimi viri za proučevanje peloponeških vojn je predvsem pomemben seznam davkoplačevalcev Delsko-atiške pomorske zveze.Pomemben vir so tudi govori, atiške komedije in politični spisi.Komedije sta pisala predvsem Evpolid in Aristofan.Med zgodovinarji so pomembni predvsem Tukidid in Ksenofont. Pomembnejši viri: Tukididova zgodovina, Grška zgodovina, Diodor, Plutarh, Kornelij Nepot…Določb Nikijevega miru (423) se niso držali ne Spartanci (zaradi nezadovoljstva članic grozi razpad Peloponeški zvezi)ne Atenci; zaradi nezadovoljstva z določbami miru na oblast v Atenah pride vojna stranka, ki jo vodita Hiperbol in Alkibiad. Načrt slednjega je bil izolirati Sparto.Da bi to dosegel, so Atenci sklenili zvezo z Argosom, Mantinejo in Elido.Boj za prevlado na Peloponezu med Sparto in Argosom je dosegel vrh z bitko pri Mantineji l.418. Spartanska vojska je v tej bitki zmagala in prišlo je do popolne obnovitve spartanske hegemonije na Peloponezu.S tem je bila zveza Aten s peloponeškimi državami razbita in v atenah se je okrepila mirovna stranka.Ostrakizem so uporabili v Sporu med Alkibiadom (vojna stranka)in Nikijem (mirovna stranka) vendar pa ni dal nobenih rezultatov in so ga v Atenah dokončno opustili. Atenci so organizirali ekspedicijo proti nevtralnemu Melosu in pri tem bili zelo kruti, vendar pa se Sparta na te dogodke ni ozvala zaradi nevarnosti atenske zveze z Argosom. Spremembo in preobrat v peloponeški vojni je povzročila zmaga Sirakuz nad jonsko polis in atenskega zaveznika Leontine.Atene so se vmešavale v spore na Siciliji ker so v tem videle priložnost širitve na Zahod, morebitni uspeh Aten pa bi pomenil tudi povečanje blagostanja grškega prebivalstva (bogastvo Sicilije).L.415 so Atene na Sicilijo poslale veliko armado. Atene so se v celoti posvetile sicilskemu vprašanju, saj so upale, da bi preko obvladovanja zahoda prevladovale tudi v Grčiji.Tik pred odhodom na Sicilijo pa je neznani storilec poškodoval božje podobe, kar so prebivalci razumeli kot slabo znamenje.+Sicilska ekspedicija je kmalu zašla v težave (imeli so preveliko ladjevje, atenski poveljniki niso imeli enotnega načrta(Lamah je vztrajal pri takojnem napadu na Sirakuze, Alkibiad pa je hotel na svojo stran pridobiti manjše polis in tako ustvariti podlago za napad na Sirakuze), jonske skupnosti niso zlahka pristale na Atensko zavezništvo, odpoklic Alkibiada;bil je osumljen sodelovanja pri skrunitvi božjih podob, ni se hotel vrniti v Atene temveč je prebegnil v Sparto).Atenska mornarica je v prvih spopadih zmagovala nad Sirakužani, zato so slednji za pomoč prosili Korint in Sparto.L.414 Atenci zavzeli strateško pomembno vzpetino Epipole in z oblegovalnim zidom mesto odrezali od zaledja.V času Atenskega uspeha pa so na Sicilijo prišli Spartanci, premagali so vojsko atenskih zaveznikov in prodrli do Sirakuz. Zavzeli so tudi vzpetino Epipole, utrdili novo obrambno črto in tako izničili atensko obleganje.Zato je strateg Nikias prosil za pomoč Atene, vendar so te imele težave z obnovitvijo vojn v Grčiji(l.414). +Atenska politični in vojaški poseg na Siciliji je prerasel v zadnje desetletje peloponeške vojne.Naslednjega leta peloponeška vojska je ponovno vdrla v Atiko in Spartanci so na Alkibiadov nasvet zavzeli utrdbo Dekelejo (dvajset kilometrov oddaljeno od Aten).+Sicilska ekspedicija Atencev se je končala s katastrofo, saj je bila pomoč iz Aten šibka, spodletel pa je tudi poskus preboja Sirakuško-spartanske blokade.Zaradi slabega znamenja (lunin mrk) je Nikias preložil Odhod atenskega ladjevja za mesec dni, in tako Sirakužanom omogočil da so atenskemu ladjevju zaprli odhod iz Velikega pristanišča, zato so bili Atenci prisiljeni po izgubi ladjevja k umiku v notranjost.Ko so se približali južni obali otoka, je bila atenska vojska za boj nesposobna in je kapitulirala. Usoda zajetih vojakov(zaprli so jih v kamnolome, kjer so pomrli od lakote in žeje, preživele pa so prodali v suženjstvo).Ta propad atenske vojeske je bil največja katastrofa, ki je kdaj doletela kakšno grško vojsko.Vzroki za poraz so poleg oteževalnih okoliščin tudi nesposobno vodstvo in nezadostno poznavanje položaja na Siciliji.Ta poraz je pomenil preobrat v peloponeški vojni.+viri:Tukidid, retor Lezias, Ksenofont, Kornelij Nepot 6-9 in Plutarh. Propad sicilske ekspedicije je uvod v obdobje političnega zatona Grčije(za pol stoletja se znajde v senci perzijske premoči). Perzija pod Darejem II. ponovno postane aktivna na Zahodu, odkrito nastopa proti Atenam (domnevni kršilci Kalijevega miru) in finančno podpira Sparto(Grke v Mali Aziji prepusti Perzijcem).Kot posledica tega od Aten odpadejo otoki, oblast pa začne razpadati tudi na maloazijskem kopnem.Atene so zaradi izčrpanosti zalog na robu finančnega zloma.Pričnejo se tudi notranje razprtije v Atenah, okrepi se delovanje oligarhov, ki skušajo omejiti vlogo demokratičnih institucij. (Oligarhično gibanje je povezano z Alkibiadom, ki je najprej v službi Perzije, nato pa skuša prek zvez s Perzijo in z oligarhi doseči spremembo državne ureditve v prid oligarhije.)+L.411je v Atenah padla demokracija in uveden je bil nov organ, komisija tridesetih mož. Na zboru so ukinili velikko demokratičnih institucij.Število politično polnopravnih državljanov je bilo omejeno na pet tisoč, dejansko pa je vladal svet štiristotih (njegove odločitve pa so potrjevali polnopravni državljani). Atenska demokracija je slabo stoletje po Klejstenu prvič začasno propadla,nadomestil jo je teror oligarhov.L.412 pa je prišlo do zmage demokratičnega gibanja na Samosu, kar je spodbudilo demokratično gibanje v Atenah.Atensko ladjevje je odpovedalo pokornost oligarhičnemu režimu.Oblast štiristotih je padla zaradi vrste zaporednih neuspehov.Novo ureditev je označevala teramentova ustava, ki je pomenila kompromis med oligarhično in demokratično vlado(državo vodi svet, ki se deli na štiri sekcije, politične pravice ima pet tisoč za vojaško službo sposobnih državljanov)a je bila v veljavi le osem mesecev.+Notranjepolitične razmere v Atenah pa so se odražale tudi v zunanjepolitičnih porazih (l.412/411 odpad Evboje, jonskega in Helespontskega območja Pomorske zveze, l.411 odpad Taosa in Abdere).S Perzijsko podporo Sparta zgradi lastno mornarico in ob pomoči Sirakuz postane pomorska sila.Atenci so sprva v dveh pomorskih bitkah zmagali nad spartansko mornarico. V bitki pri Kiziku(410) je atenska vojska popolnoma uničila spartansko ladjevje. Sparto je ta poraz tako prizadel, da je bila pripravljena skleniti mir na podlagi dotedanjega položaja, vendar pa so Atenci ti ponudbo zavrnili.Kmalu nato je v atenah teramenovo ustavo zamenjala demokracija.Prvič v zgodovini Aten so nameravali popisati vse veljavno pravo, vendar pa je poskus propadel, ker so člani komisije popis izrabljali v lastno korist.Z diobolijo(državno podporo)so skušali zagotoviti preživetje ljudi, ki niso opravljali javnih funkcij.Začeli so z javnimi deli.Vendar pa so se atene znašle v finančni stiski, saj so diobolije zahtevale veliko denarja, Atne pa so se financirale iz prispevkov pomorske zveze, njihovega plačevanja pa so se članice zveze skušale izogniti.Alkibiad je bil izvoljen za stratega in se je l.408 vrnil v Atene, kjer je veljal za rešitelja domovine. Nato pa je naletel na vojaško enakovrednega, politično pa močnejšega nasprotnika v Spartancu Lizandru. Temu je uspelo prepričati Perzijce da so podprli željo Sparte po popolni zmagi. Vojna sreča se je z vojaško mornarico pod njegovim vodstvom obrnila.V pomorski bitki pri Notiju l.407 je bila Atenska vojska poražena.Odstavljenega Alkibiada je nasledil Konon. V pomorski bitki pri Arginuzah l.406 Atenci porazijo spartansko ladjevje.Vendar pa so Atene v tej doživele velike izgube, kar je izvalo notranjepolitične pretrese.Na procesu proti poveljnikom je ekklesia šest izmed njih obsodila na smrt.To pa je sprožilo nove proteste.Tako so Atene zapravile možnost za sklenitev miru, zavrnile so spartansko mirovno ponudbo in se neuspešno pogajale na Siciliji s Kartagino. Odločitev v vojni pa je omogočila blokada Atike prek Dekeleje in spartansko ladjevje pod vodstvom Lizandra.V pomorski bitki pri Ajgospotamih l.405 so bili Atenci poraženi.Poraz atenskega ladjevja je omogočil spartanski mornarici blokado Aten s pomorske strani, kopenska vojska pa je prišla do samih Aten.V sledečih pogajanjih Atene izgubijo vse zunanje posesti.Porušene so bile utrdbe, zgrajene za časa Perikla, Atene so izgubile celotno ladjevje, dovoliti pa so morale vrnitev političnih pregnancev.L.404 je spartansko ladjevje doseglo Pirej, kmalu pa je padla tudi zadnja trdnjava Pomorske zveze, Samos.


26. Grški svet po peloponeški vojni Viri:materialni (novci, utrdbe tirana Dionizija, Kononovo obzidje v Atenah), literarni(govori Atenca Izokrata), zgodovinarji (ksenofont-Helenika), papirus(Hellenika iz Oksirinha v egiptu; opis ureditve Bojotske zveze), za zgodovino Perzijcev (Ktezias, Kornelij Nepot 9-13, Plutarh).Konec peloponeške vojne razkrije krizo grškega sveta.Ta se je kazala na vseh področjih državnega, gospodarskega in družbenega življenja.Deli Grčije so bili popolnoma opusteli, veliko prebivalstva je obubožalo, pojavila se je pravna negotovost.Ti pojavi so bili znaki krize, ki je zajela grško polis in le vodila v njen propad.Tako grška polis ni več nosilec razvoja na državnem in političnem področju.Ta propad se je odrazil tudi na kulturnem področju in spremembi življenskega ideala(umik iz političnega življenja v zasebnnost).Kljub temu pa grški svet ni izgubil svoje vloge na duhovnem področju, temveč jo je utrdil(Platon in Aristotel).+Sparta, kot zmagovalec ni bila sposobna urediti novih razmer peloponeške vojne, Spartanski hegemoniji je manjkala velika nacionalna ideja ter vojaški in gospodarski potenciali. Težišče svetovne politike se je preneslo na V, na perzijsko državo.Na Z pa se je grški svet (zaradi kartažanske nevarnosti)povezal pod hegemonija sirakuških tiranov.+Od velikih osebnosti, ki so živele v tem času sta posebej pomembna Sokrat (vpliva na atensko javno življenje) in Platon(ustanovi Akademijo, napiše Državo).V tej dobi globoke krize grškega sveta so se upi množic osredotočile na velike osebnosti in od njih pričakovale rešitev nastalih razmer(nekatere izmed teh osebnosti dosežejo božanske počastitve).Med to krizo se je grška državniška misel začela ogrevati za idejo splošnega, vsem Grkom skupnega miru, ki je postala v tej dobi najvažnejša vsegrška manifestacija politične volje.+ Z Atenskim porazom v vojni je nastopilo obdobje spartanske hegemonija na območju nekdanje Pomorske zveze, temeljila je na spartanskem zavezništvu s Perzijo. Vendar pa Sparta ni bila sposobna nadomestiti atenske prevlade, saj je imela premalo prebivalstva, bila je gospodarsko zaostala in neiznajdljiva na duhovno-intelektualnem področju.Zaradi napak je izgubila naklonjenost med Grki. Nepriljubljen je bil predvsem spartanski politični sistem(temeljil je na podpiranju oligarhičnih manjšin in na vojaških posadkah) .Sparta obljubljene avtonomije ni nikoli uveljavila.Problem pa je povzročil tudi propad atenske mornarice, s katerim se je pričelo morsko razbojništvo(šibka spartanska mornarica tega ni mogla preprečiti).Do sprememb je prišlo tudi v Sparti(pojavi se korupcija, povečajo se družbena nasprotja, prihaja di poiskusov državnih prevratov).Lizander, vodilni spartanski državnik, je bil prvi deležen božanskih počastitev.+Mirovni sporazum iz l.404 za Atene pomeni obnovitev oligarhičnega režima.Oligarhi najprej vzpostavijo oblast petih eforov, nato pa oblast kroga tridesetih državljanov.Ta oblast trideseterice se je ob spartanski asistenci spremenia v strahovlado (najhujša v atenski zgodovini, usmrčeno je veliko prebivalcev).Teror trideseterice se je kmalu obrnil proti lastnim vrstam(radikalno krilo je pričelo obračunavati z zmernim).Ko so ukinjene vse oblike svobodnega izražanja, izvan odpor preraste v državljansko vojno. Skupina atenskih političnih emigrantov pod Trazibulovim vodstvom iz Bojotije vdrla v Atiko, vojaško zmagala nad spartansko vojsko in prevzela oblast.Oblast je prevzel kolegij deseterice.Sparta ponovno poseže, pride do sprave in razglastitve splošne amnestije ter do obnovitve demokracije. Do l.400 se notranje razmere v Atenah umirijo.+L.403 Linizarda odstavijo, kar vpliva na zunanjo politiko Šparte, ki postopoma opušča vsegrške zahteve in se obračala k urejanju razmer na Peloponezu.
27. Ekspedicija Kira Mlajšega in spartansko-perzijska vojna Viri:Ksenofont, Diodor, Plutarh, Artaxerxes.Z nastopon kralja Artakserksa II. je Perzija zašla v hudo krizo, l.404 se je po uspešnem uporu odcepil Egipt.Zaradi nenehnih sporov med satrapi je padla avtoriteta osrednje oblasti.Oblast perzijskega kralja je postajala vse bolj formalna, satrapi pa so se obnašali kot samostojni vladarji.V Mali Aziji so zaradi spora med princem Kirom (Artakserksov mlajši brat, podkralj Male Azije)in lokalnim satrapom z rezidenco v Sardah razmere postajale vse bolj kaotične.Kir je kot podkralj želel utrditi oblast nad perzijsko državo.Svoj načrt je začel uresničevati z najemanjem grških vojakov, ki so bili na razpolago v letih po peloponeških vojnah.S Sparto je sklenil tajni sporazum, po katerem je Sparta podpirala Perzijo z vojaškim kontingentom in mornarico.Začetek vojne proti osrednji oblasti v Perzija je bil prikazan kot akcija proti Pizidijcem.Kir z diplomatsko potezo dobi nadzor nad prehodi čez Tavros.Obvladal je tudi maloazijski in prednjeazijski prostor. Artakserkses II. je v Babiloniji zbral vojsko, ki pa je po vrednosti zaostajala za Kirovo(močni grški oddelki).V bitki pri Kunsaki Kir v bitki pade, čemur sledi dolg pohod grške vojske od Babilona do Črnega morja. Sparti je bil povratek preživelih vojakov vnapoto, saj se je Sparta izpostavila v državljanski vojni proti velikemu kralju.Grški vojaki so se naposled naselili v Trakiji.+Po koncu vojne Perzija obnovi oblast v Mali Aziji in skuša vzpostaviti oblast nad Jonci.Sparta podpre jonske Grke in jim z vojsko priskoči na pomoč.Ko l.399 poveljstvo nad to vojsko prevzame spartanski kralj Agezilaj grška vojska postane bolj aktivna.Vojni v Mali Aziji skuša dati vsegrški značaj.Grki so prišli do Sarda, vendar ga niso zavzeli, Perzijsko ladjevje pa na morju ni bilo uspešno.Tako je bila vojna v Mali Aziji omejena na manjše plenilne pohode, ki so najbolj prizadeli Jonce (ti so morali preživljati spartansko vojsko).Kljub Agezilajevim uspehom v vojni, se razmerje moči ni spremenilo.Po ponovnem porazu v korintski vojni, pa je Sparta odpoklicala vojaški kontingent iz Male Azije.Tako so Perzijci kljub vojaškim porazom dosegli dejansko zmago v Mali Aziji.


28. Obdobje spartanske hegemonije, vzpon novih sil Viri:Ksenofont, Diodor, Plutarh. Z Atenskim porazom v vojni je nastopilo obdobje spartanske hegemonija na območju nekdanje Pomorske zveze, temeljila je na spartanskem zavezništvu s Perzijo. Vendar pa Sparta ni bila sposobna nadomestiti atenske prevlade, saj je imela premalo prebivalstva, bila je gospodarsko zaostala in neiznajdljiva na duhovno-intelektualnem področju.Zaradi napak je izgubila naklonjenost med Grki. Nepriljubljen je bil predvsem spartanski politični sistem(temeljil je na podpiranju oligarhičnih manjšin in na vojaških posadkah) .Sparta obljubljene avtonomije ni nikoli uveljavila.Problem pa je povzročil tudi propad atenske mornarice, s katerim se je pričelo morsko razbojništvo(šibka spartanska mornarica tega ni mogla preprečiti).Perzija je po vojaških uspehih v Mali Aziji z denarjem skušala izpodkopati spartansko hegemonijo v Grčiji.Denarno podporo so dobili tako dejanski kot potencialni nasprotniki Sparte.L.395 v Grčiji izbruhne vojna zaradi spora med Lokrido(dobi podporo Aten) in Fokido(podpira jo Sparta).V tej vojni pa se prvič pokaže vojaška moč Bojotske zveze(sestavljena iz enajsti okrožij, vsako okrožje pa je prispevalo poveljnika, šestdeset članov sveta zveze in kontigent vojske; Tebe obsegajo štiri okrožja in imajo prevlado nad ostalimi naselji v zvezi).Sprva so Spartanci v Korintski vojni uspešni, po ponovnem porazu pa odpokličejo vojsko iz Male Azije.V bitki pri Korintu spartanska vojska še pred povratkom malo azijskega kontigenta zmaga in s tem obnovi spartansko hegemonija v Grčiji. L.394 pa je v bitki pri Knidu perzijsko ladjevje pod vodstvom Atenca Konona porazilo spartansko mornarico.Ta poraz je za Sparto pomenil propad desetletne premoči na morju.Perzijsko ladjevje pa je prvič obvladovalo Egejsko morje.S perzijsko denarno podporo so
Yüklə 261 Kb.

Dostları ilə paylaş:
  1   2   3   4   5




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə