Informacijski sistemi

INFORMACIJSKI SISTEMI

1. 
   Razlika med logičnim in fizičnim modelom
   
2. 
   Pojem baze podatkov, katere podatkovne modele uporablja.
   
3. 
   Razlika med organizacijsko strukturo in ER modelom. Kaj predstavlja eni in kaj drugi?
   
4. 
   Primerjava linearnega in prototipni
   
5. 
   4. generacija jezikov
   
6. 
   Informacijska orodja
   
7. 
   Standardi
   
8. 
   ER model
   
9. 
   Razlika med hierarhičnim in mrežnim modelom
   
10. 
    Ključi
    
11. 
    Atributi
    
12. 
    CASE orodja
    
13. 
    Koncepti abstrakcije
    
14. 
    Povezave v ER modelu
    
15. 
    Temeljni koncepti v modeliranju postopkov
    
16. 
    Presečna entiteta
    

Izpitna vprašanja iz Ljubljane (19.06.2000):

1. 
   ER model
   
2. 
   Pristopi (linearni, objektni)
   
3. 
   Jeziki 4. generacije
   

1. 
   Uporaba informacijskih orodij
   
2. 
   Razlika med linearnim in objektnim pristopom
   
3. 
   Povezave
   

1. 
   Opredelite pojem informatizacije in kako bi vpeljali informatizacijo v neko organizacijo
   
2. 
   Opredelite atribute s poudarkom na ključnih atributih
   
3. 
   Razloži razliko med klasifikacijo in generalizacijo v konceptu abstrakcije pri modeliranju podatkov.
   

Izpitna vprašanja iz Novega mesta (23.06.2000):

1. 
   Povezave v ER modelu
   
2. 
   Razlika med logičnim in fizičnim pristopom
   
3. 
   Naštej in na kratko opiši informacijska orodja
   

1. 
   DTP
   
2. 
   Razvojne faze IS
   

?


INFORMACIJSKI SISTEMI
DR. MIRKO VINTAR

pripravil:

Janez Dolžan

01.02.2001
MESTO IN vloga informatike v sodobni organizaciji

(1. poglavje)

Sodobna, računalniško zasnovana informatika naj v organizaciji poleg obravnave podatkov operativnih funkcij na transakcijski ravni, predvsem zagotavlja ustrezne podatke za pridobivanje informacij za podporo odločanju na nadzorni in upravljalni ravni poslovnega sistema . Zadovoljevati mora trenutne in bodoče informacije potrebe uporabnikov.

Opredelitev informacijskega sistema:

Informacijski sistem je skupek ljudi, postopkov in naprav, zasnovan za zbiranje, obdelavo, shranjevanje in distribucijo podatkov oz. informacij.

Informacijski sistem predstavlja organizacijsko-tehnološko okolje za upravljanje z informacijami in informacijskimi tokovi obravnavanega poslovnega sistema.
Vodja informatike na poslovno-organizacijskem področju v organizaciji bo moral uspešno obvladati naslednjo problematiko:

1. 
   strateško načrtovanje informatike organizacije,
   
2. 
   zagotavljanje konkurenčne prednosti organizacije,
   
3. 
   prilagajanje organiziranosti novim potrebam,
   
4. 
   uveljavljanje vloge informatike,
   
5. 
   uporabniško programiranje,
   
6. 
   uveljavljanje ugotovitve, da so podatki pomemben dejavnik organizacije,
   
7. 
   informacijsko infrastrukturo,
   
8. 
   ugotavljanje učinkovitosti in uspešnosti informatike v organizaciji,
   
9. 
   povezovanje informacijskih tehnologij in
   
10. 
    zniževanje stroškov informatike.
    

Ključni cilj zasnove IS je učinkovitost celotne org. in ne posameznih funkcij in aktivnosti (metodološki pristopi).

Zagotavljanje konkurenčne prednosti

Le natančno in dinamično opredeljene informacijske potrebe vseh nivojev upravljanja organizacije ob ustreznih organizacijskih, finančnih in kadrovskih predpostavkah odpirajo možnost uporabe sodobni inf. tehnologiji v smislu doseganja konkurenčne prednosti organizacije.
Težave zaradi katerih v nekaterih podjetjih niso uspeli zagotoviti prednosti, ki jih nudijo IS so naslednje:

1. 
   težave glede opredeljevanja priložnosti uporabe inf. tehnologije za doseganje konkurenčne prednosti organizacije, ki je odvisna od okolja v katerem se organizacija nahaja, dejavnosti organizacije, značilnosti organizacije, konkurenčne strategije organizacije, vlogo informacijske tehnologije v organizaciji,
   
2. 
   nepoznavanja procesa uvajanja obravnave uporabe inf. tehnolog. (nejasen in nedorečen proces),
   
3. 
   nepoznavanje vpliva sprememb, ki so pogojene s sodobno informacijsko tehnologijo,
   
4. 
   nerazumevanje zmožnosti sodobne inf. tehnolog. s strani vodstvene strukture org.,
   
5. 
   odsotnost strategije, ki bi opredeljevala priložnosti uporabe inf. tehnolog. za doseganje konk. pred. poslovnega sistema
   

Načrtnost razvoja informatike (Nri)

Za zagotovitev (Nri) v organizaciji moramo v vsakem okolju najprej opredeliti in zagotoviti razumevanje nekaterih ključnih spoznanj, kot so:

1. 
   vloga in pomen načrtovanja informatike organizacije, podatkovne zasnove, pristop k razvoju in sodelovanje uporabnikov pri razvoju informatike org. ter smotrnost nadaljnje uporabe dosedanjih metodologij gradnje IS ob novih tehnoloških možnostih in dinamiki spreminjanja inf. potreb uporabnikov,
   
2. 
   postopek ugotavljanja in potreben nivo podrobnosti razčlenitve inf. potreb v fazi izdelave načrta razvoja informatike organizacije,
   
3. 
   medsebojni vpliv tehnološkega razvoja informacijskih orodij, kompleksnosti informatike in pristopov k njenem razvoju
   

Uprava in informacijska družba:

1. 
   Inf. tehnologija (IT) kot glavna gonilna sila sprememb v upravi (uvajanje IT v upravo);
   
2. 
   IT le sredstvo za dosego cilja ali pa vpliva tudi na same cilje uprave (IT vpliva konkretno na storitve, ki nam jih uprava nudi, z internetom bi izboljšali obstoječe storitve in zvišali nivo kvalitet storitev, potencial IT skušamo čim bolj izkoristiti);
   
3. 
   Spremembe v organiziranosti uprave in v njenih storitvah (organizacijo uprave je potrebno spremeniti tako na mikro kot makro ravni);
   
4. 
   Spremembe v miselnosti glede narave procesov informatizacije (od avtomatizacije k informatizaciji; celoten poslovni proces neke organizacije podpremo s sodobnimi sredstvi- IT, s čimer omogočimo informiranost subjektov poslovnega sistema)
   

Ključne točke informatizacije uprave (procesa informatizacije organizacij):

1. 
   Uvajanje informacijske tehnologije v vse faze zbiranja, obdelave, shranjevanja in posredovanja inf.;
   
2. 
   Prenova poslovnih procesov na osnovi inovativne uporabe informacijske tehnologije (ko začnemo graditi IS za novo področje je treba izhajat iz prenove tega področja, prenovljen poslov. proces je izhodišče za nadaljnjo gradnjo);
   
3. 
   Preureditev inf. tokov ter njihova prilagoditev možnostim informacijske tehnologije (ko bo uprava spremenila svoje poslovanje in v internet vključila segmente sodobne tehnolog. se lahko inf. tokovi med državljani in državo spremenijo), potrebno je bistveno spremeniti način dela;
   
4. 
   Prilagoditev ali sprememba organizacijske strukture v katero se uvaja sodobna tehnolog. (informatizacija zahteva spremembo inf. strukture, organizacija npr. ministrstev ni več optimalna glede uslug IT);
   
5. 
   Prilagoditev metod menedžmenta uporabi sodobnih inf. virov (v vodstvih org. oz upravi se še premalo zavedamo pomena inf. virov), danes se vse bolj nadzira tudi uprava, tako da občani lahko kontrolirajo ali uprava uspešno dela;
   

Vloga informacijskih sistemov v modernih organizacijah:

1. 
   informatika postaja strateškega pomena
   
2. 
   konkurenčna sposobnost organizacije (ko se v upravi vse funkcije pravilno izvajajo dosežemo konkurenčnost. Pogoj je še cena in hitrost izvajanja)
   
3. 
   strateško načrtovanje informacijskih sistemov
   

Ključni dejavniki uspešnega razvoja informacijskih sistemov

1. 
   strateško načrtovanje informatike (virtualno podjetje – nov organizacijski pojav)
   
2. 
   opredelitev ključnih dejavnikov uspeha in vloge informacijskih sistemov
   
3. 
   sodelovanje in podpora vodstva
   
4. 
   sodelovanje uporabnikov
   
5. 
   projektni tim
   
6. 
   projektni pristop
   
7. 
   uporaba informacijskih orodij (programi ki nam pomagajo ob vsakdanjih opravilih in jih moramo znati uporabljati)
   

Potrebna znanja informatikov in uporabnikov
strokovna znanja informacijska znanja

obravnavanega področja

potrebno znanje informatikov

potrebo znanje uporabnikov

spekter potrebnih znanj pri razvoju informacijskih sistemov
Informatizacija kot priložnost za prenovo poslovanja uprave

1. 
   od avtomatizacije k informatizaciji
   
2. 
   vpliv novih tehnologij na poslovanje
   
3. 
   temeljna izhodišča prenove poslovanja
   
4. 
   prenova poslovanja na makro ravni (rušimo pristojnosti znotraj uprave)
   
5. 
   prenova poslovanja na mikro ravni (dogovorimo se o potrebnosti določenega zaporedja procesov)
   
6. 
   Integracija procesov
   

Avtomatizacija- ročne aktivnosti so se nadomeščale z avtomatiziranimi postopki.

Informatizacija- celotno poslovanje podpremo z IT, ga prenovimo in maksimalno izkoristimo potenciale, ki jih nudi.
Temeljna izhodišča prenove poslovnih procesov:

1. 
   Pristop po načelu "nepopisanega lista papirja" (k prenovi poslov. procesov je treba pristopiti čimbolj neobremenjeno, pozabiti na to kar že je,neko področje je treba razvijati čisto na novo), ta pristop na žalost ni mogoč;;
   
2. 
   Preseganje obstoječih organizacijskih struktur in procesna orientacija (pri prenovi poslov. procesov se je potrebno izogibat procesnim strukturam in se osredotočit na delovne procese, ki jih izvajamo);
   
3. 
   Potreba po radikalni spremembi v pogledu učinkovitosti poslovanja (korenito skrajšanje postopkov, zmanjšanje stroškov poslovanja oz. resna prenova vseh poslov. procesov);
   
4. 
   Obravnava informacijske tehnologije kot vzvoda in sredstva za spremembo (IT je treba videt kot vzvod radikalne spremembe);
   
5. 
   Sprememba organizacije in organizacijske kulture kot nujnega spremljevalca sprememb (od avtomatizacije k informatizaciji)
   

Najpomembnejše razlike med procesom avtomatizacije in informatizacije org.:

Karakteristika pristopa	Avtomatizacija	Informatizacija
način uvajanja	od spodaj navzgor	od zgoraj navzdol
vpliv na organizacijo	majhen, predvsem na operativno poslovanje	velik, spreminja same postopke
potrebna tehnologija	samostojni računalniki, lokalne mreže	lokalne in globalne mreže, internet, intranet
iniciator sprememb	nižji in srednji management	vrhovni management
odgovornost za spremembo	nižji in srednji management	vrhovni management
obseg sprememb	majhne, predvsem v načinu izvajanja, ročna opravila se nadomeščajo z avtomatiziranimi	velike, možna je popolna prenova poslovnih procesov
baze podatkov	parcialne po poslovnih funkcijah	integrirane za celotno org.
upravljanje informacijskih virov	decentralizirano po organizacijskih enotah	decentalizirano ali centralizirano
vloga inf. tehnologije v organizaciji	vpliv je čutiti predvsem na operativni in tehnični ravni	inf. tehnologija pridobiva strateško vlogo, vse vitalne funkcije organizacije so odvisne od uporabe IT
spremembe v organizacijski strukturi	običajno jih ni	tudi zelo velike, odvisno od narave organizacije in njenega vodstva
spremembe v normativni ureditvi	niso nujne	koristne, včasih celo pogoj za uspeh projektov informatizacije
vpliv na management	delen	velik

METODOLOGIJE NAČRTOVANJA IN GRADNJE INFORMACIJSKIH SISTEMOV

(2. POGLAVJE)

2.1.OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV

METODA- postopek ali tehnika za izvedbo posameznega segmenta ali faze razvojnega cikla IS. METODOLOGIJA je po definiciji skupek postopkov, tehnik, metod, ki jih uporabljamo pri reševanju nekega problema.
Metodologija gradnje informacijskih sistemov pod tem pojmom si vsaj v praksi največkrat predstavljamo organizacijsko–tehnično znanje, ki ga uporabljamo pri zasnovi in izdelavi računalniških rešitev.
Na področju metodologije projektiranja in gradnje informacijskih sistemov še ne poznamo neke urejene formalne teorije, ki bi bila osnova za razvoj postopkov in metod projektiranja in gradnje IS. Doslej razvita teorija nam omogoča formalizacijo nekaterih segmentov razvojnega procesa IS, ne pa celote.

Razlogi za takšno stanje:

1. 
   disciplina je zelo mlada (prva poročila o raziskavi v literaturi sredi šestdesetih let),
   
2. 
   IS sodijo v kategorijo izredno kompleksnih sistemov,
   
3. 
   IS sodijo v kategorijo konceptov, modelov oz. teorije predstavitve znanja (problem predstavitve modela)
   

Glavni elementi celovite metodologije:

1. 
   opredelitev ključnih razvojnih faz ter njihovega sosledja,
   
2. 
   vsebinski opis vsake faze z opredelitvijo ključnih aktivnosti,
   
3. 
   navodila za izvedbo aktivnosti,
   
4. 
   prikaz metod in tehnik za izvedbo posameznih aktivnosti,
   
5. 
   opredelitev zahtevanih rezultatov posamezne faze,
   
6. 
   opredelitev kriterijev za kritično ovrednotenje rezultatov posameznih faz (zato da vemo ali smo dosegli cilj ali ne),
   
7. 
   navodila glede organizacijskih kadrovskih ter tehničnih pogojev pri uporabi metodologije,
   
8. 
   opredelitev področja uporabnosti
   

Ključni problemi razvoja programskih rešitev (oz. informacijskih sistemov):

1. 
   predolgi razvojni cikli IS,
   
2. 
   nizka produktivnost zaposlenih, zato veliki stroški
   
3. 
   nepredvidljiva kvaliteta končnega programskega produkta,
   
4. 
   izredno visoki razvojni in vzdrževalni stroški
   

Posledica vsega tega pa so visoke cene programske opreme, ki strukturi že predstavlja tudi do 80% stroškov vse opreme IS.

Razvoj konceptov modeliranja podatkov:

1. 
   generacija: Primitivni modeli podatkov:
   

• 
  entitete so predstavljene z zapisi, ki se grupirajo v datoteke;
  
• 
  zaporedna, naključna, indeksno-zaporedna organizacija datotek,
  
• 
  povezave med datotekami
  

2. 
   generacija: Klasični modeli podatkov:
   

• 
  hierarhični model,
  
• 
  mrežni model,
  
• 
  relacijski model
  

3. 
   generacija: Semantični modeli:
   

• 
  model entiteta – povezava (E – R),
  
• 
  binarni model,
  
• 
  matematični model,
  
• 
  infološki model
  

4. 
   generacija: Objektivno orientirani modeli:
   

• 
  v razvoju
  

2.4. VLOGA MODELIRANJA PRI NAČRTOVANJU IN GRADNJI IS

MODELIRANJE uporabljamo pri raziskovanju ali reševanju problemov na različnih področjih. Gre za prenos lastnosti, značilnosti raziskovanega predmeta na podoben predmet, narejen po določenih pravilih.

MODEL je vedno lahko le preslikava naših predstav o stvarnosti, ne pa stvarnosti same, kar povečuje možnosti za odstopanje med originalom in modelom. Model je vedno v nekem odnosu s svojim originalom. Med njima obstaja analogija in podobnost, kar se odraža v enaki strukturi, funkciji, obnašanju ali v vseh treh lastnostih.

MODEL ima dve nalogi:

1. 
   da nam omogoči boljšo predstavitev, opredelitev in s tem razumevanje obravnavanega problema;
   
2. 
   da poveča možnost predvidevanja
   

2.5. OPREDELITEV POMEMBNEJŠIH PRISTOPOV

Proces nastajanja in delovanja informacijskega sistema običajno poimenujemo življenjski ciklus informacijskega sistema. Ta ciklus zajema vse faze, od analize, načrtovanja, gradnje do izkoriščanja in spreminjanja informacijskega sistema. Ta ciklus je odvisen od metodologije razvijanja sistema

Razvojni cikel IS: (v praksi si te faze ne sledijo tako lepo linearno)

1. definicija problema (opredelitev osnovne ideje in ciljev, ki bi jih z njo uresničili);

2. analiza in opredelitev zahtev (ugotovimo informacijske zahteve, kaj sistem potrebuje da bo učinkovito deloval), katere podatke potrebujemo in kateri postopki te podatke spreminjajo;

3. zasnova (naredimo načrt IS v tehničnem smislu);

4. gradnja (ni ostro postavljene meje med načrtovanjem in gradnjo. Ko se začne programiranje naj bi se začela faza gradnje), gradnja je v domeni informatikov;

5. uvedba; (poskrbimo za vse potrebno da bo IS zaživel);

6. preverjanje rešitev (izvajalci drugače naredijo, kot pa je naročnik želel, zato moramo rešitve preverit);

7. vzdrževanje

Karakteristični cikli IS ( so odraz različnih pristopov oz. uporabljenih metodologij):

• 
  linearni pristop,
  
• 
  prototipni pristop,
  
• 
  objektni pristop