J. S. Bach 1685–1750 doba razsvetljenstva

J. S. BACH 1685–1750

• DOBA RAZSVETLJENSTVA

RAZSVETLJENSTVO

• Čas evropskega meščanstva

• Cilji: zdrav, kritičen razum v

• Književnosti
• Umetnosti
• Filozofiji
• Politiki
• Javnem življenju
• KOZMOPOLITIZEM

RAZSVETLJENSTVO

• Zavrže:

• Nadnaravnost v religiji
• Metafiziko
• Formalizem
• Nasledstvo avtoritet
• priviligiranost

RAZSVETLJENSTVO

• Prizadevanja za

• Politični
• Družbeni
• Znanstveni
• Moralni
• Tehnični napredek človeštva
• Zdrav razum
• Empirično raziskovanje
• Svobodo človeka -VOLTAIRE, ROUSSEAU

GLASBENIKI RAZSVETLJENSTVA

• BACH

• HAENDL

• VIVALDI

• TARTINI

• D. SCARLATTI

• COUPERIN

• RAEMEAU

• PERGOLESI

ZNAČILNOSTI GLASBE prve pol. 18. st.

• INSTRUMENTALNA IN VOKALNA POLIFONIJA, kot nasprotje

• GALANTNI STIL – drugačna monodija, po 1700

• spevnost,
• lahkotna okrašenost,
• homofonija, preprosta harmonija
• pregledna oblika - plesi,

ZNAČILNOSTI GLASBE prve pol. 18. st.

• Drobna motivika,
• nizanje glasbenih misli
• Couperin, D. Scarlatti, Telemann

• RAHLOČUTNI SLOG – ok. 1730

• spevnost,
• večji kontrasti, kromatična napetost
• ekspresivna, dinamična nasprotja
• motivi vzdihov - zadržki

RAHLOČUTNI SLOG

• Menjavanje dura in mola

• Oddaljene tonalitete

• Poudarjanje čustev in domišljije

• Večanje subjektivnosti

J. S. BACH – G. F. HAENDL

• BACH:

• umirjen,
• skromen,
• introvertiran…,
• posveča se instrumentalni glasbi,
• polifonija,
• neobičajno prepletanje glasov,
• disonančnost

J. S. BACH – G. F. HAENDL

• HAENDL:

• nemiren,
• ambiciozen,
• željan slave…,
• obsežna vokalna dela,
• izrazita ritmika,
• zvočnost,
• efektnost,
• konsonanca…

J. S. BACH

• Eisenach – Leipzig

• 1703, violinist v Weimarju

• 1703-08, organist

• Arnstadt/ Mühlhausen

• 1708-17, dvorni organist, Weimar

• 1717-23, dvorni kapelnik, Köthen

• 1723-50, kantor, Tomaževa cerkev, Leipzig

J. S. BACH

• Cerkveni glasbenik, protestant

• Izumitelj instrumentalnih fug

• Mistika, poduhovljenost, religiozni simboli v glasbi

• Vpliv na glasbenike 20. stoletja

• Iz družine mestnih piskačev, organistov, kantorjev

• Z 18. leti izobražen organist, violinist, čembalist

J. S. BACH

• WEIMAR:dvorni org., komorni glasb.

• Orgelska dela, preludiji, fuge, kantate

• KÖTHEN: dvorni kapelnik

• Brandenburški koncerti, Dobro uglašen klavir, 1. del

• LEIPZIG: kantor v Tomaževi c.

• Pasioni, kantate, Dobro uglašeni kl., 2 del, Umetnost fuge

J. S. BACH – vokalna dela

• PASIONI

• Matejev pasion
• Janezov pasion

• MAŠE (h-mol)

• “visoka maša”, 4 samostojne skladbe

• BOŽIČNI ORATORIJ

• Sestavljen iz KANTAT

• KANTATE

J. S. BACH, duhovno-posvetna enovitost

• ORGLESKA DELA:

• sinteza italijanskega (Frescobaldi),

• južnonemškega (Pachelbel) in

• severnonemškega stila (Buxtehude)

• Temeljijo na znanih oblikah: preludiji, fuge, tokate, fantazije…

J. S. BACH, duhovno-posvetna enovitost

• DOBRO UGLAŠENI KLAVIR

• Preludiji in fuge – KONTRASTI
• PARTITE
• UMETNOST FUGE
• GOLDBERGOVE VARIACIJE

J. S. BACH, KOMORNA GLASBA

• VPLIV ITALIJANSKE SONATE, KONCERTA, CONC. GROSSA, VIVALDIJA

• Orkestrske suite
• Konc. za čembalo
• Skladbe za godala
• Brandenburški koncerti
• Umetnost fuge

J. S. BACH - LUTNJA

• Priljubljen Bachov inštrument
• tudi solistični inštrument
• Zapisovanje v dveh sistemih (ne tabulature)
• 4-7 del za lutnjo ali luteharpsichord

J. S. BACH - LUTNJA

• Preludij v c-molu BWV 999
• Fuga v g-molu, BWV 1000
• Preludij, Allegro in fuga v Es-duru BWV 998
• Suita v g-molu BWV 995, 996

J. S. BACH - VIOLINA

• SONATE IN PARTITE za violino solo

• Köthen, 1717-23
• 3 CERKVENE SONATE,
• 4 stavki (speven, fugiran…)
• 3 PARTITE,
• plesni stavki,
• polifoni in linearni (arpegii)

J. S. BACH - VIOLINA

• Nemška violinska igra:
• polifona igra - dvojemke
• manj virtuozna kot italijanska
• Pesemske oblike,
• variacije
• cancone
• sonate

J. S. BACH – VIOLA

• VIOLA, ORKESTRSKI INŠTRUMENT

• Diskant viola da gamba (6 strun)
• Alt viola da gamba (prečke, 6 strun)
• Viola d’amore, 7 strun + simpatetične strune

J. S. BACH – ČELO

• VIOLONČELO, generalbas, sol. sonate

• Bas – tenor viola da gamba
• Violončelo
• Violončelo pikolo

J. S. BACH – ČELO

• INŠTRUMENT ZA GENERALBAS

• SOLISTIČNE SONATE, 1717-23

• 6 SOLO SUIT

• 6. za violo s 6 strunami

• SONATA G-dur za violo da gamba in čembalo ali

• Za 2 prečni flavti in basso c.

J. S. BACH – PIHALA, TROBILA

• PREČNA FLAVTA, “rahločutni slog”

• Šole: Hotterere,
• 1707, Quantz, 1752
• Izpopolnjena tehnika

• OBOA: soli v orkestru

J. S. BACH – PIHALA, TROBILA

• POZAVNE:

• SATB, ROG: orkester

• TROBENTA:

• solistično,
• v orkestru,
• fanfare, kot človeški glas

• FAGOT:

• generalbas, orkester, komorna dela

BACHOV ORKESTER

• Ok. 1730 – Leipzig

• 2-3 1. violine, 2-3 2. violine

• 2 – prvi violi, 2 – drugi violi

• 2 – čela, 1 violin

• 2-3 oboe, 1-2 flavti

• 3 trobente

• 1 pikolo

• 1-2 fagota

Glasba za orkester

• Razvoj:

• od cancon da sonar,

• koncerta,

• intrade,

• ritornella,

• sinfonie,

• sonate - do orkestrskih suit, vpliv uverture

Glasba za orkester

• BACH, po l. 1740

• 4 suite za orkester

• Plesni stavki

• SOLISTIČNI KONCERTI,

• za violino,
• čembalo

Concerto grosso

• 6 BRANDENBURŠKIH KONCERTOV, 1721

• Posvečeni: Ch. L. von Brandenburgu

• Način izvajanja v Köhtnu

• 17 inštrumentalistov
• Bach – viola ali čembalo

Concerto grosso

• KONCERT ŠT. 1, F - dur

• ZASEDBA: violina pikolo, 2 lovska rogova, 3 oboe

• SOLI: vl. Pikolo, 2 rogova, 2 oboi

• TUTTI: 2 violini, 1 viola, violončelo

• VEČZBOROVSKI KONCERT

• STAVKI: italijanski koncert z menuetom, stavki iz franc. suite

ORGLE, KLAVIR, KLAVIKORD, ČEMBALO

• GOLDBERG VARIACIJE:

• kroženje v naravi in enotnost pogleda na svet

• Aria – 30 variacij - Aria da Capo

• Aria:

• tema v basu,
• italijanski vzori, harmonsko ogrodje v vseh variacijah

GOLDBERG VARIACIJE

• ZNAČILNOSTI:

• Podaljšanje teme,

• kvartni intervali,

• kadence, figure, lestvice, arpegii…

• Oblike variacij

• triosonate,
• ples,
• fuga, kanon…