Martin luther in reformacija seminarska naloga
Yüklə 0,67 Mb.
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- Slika 6: Mesto Worms, http://www.reformation.org/luther.html
- Cesarski zbor v Augsburgu in Augsburška veroizpoved
- Zadnja leta Luthrovega življenja
OŠ Polzela Barbara Bedek MARTIN LUTHER IN REFORMACIJA SEMINARSKA NALOGA RAZRED:8.c MENTORICA:Nataša Jesenko
Polzela, 2008 KAZALO 1.UVOD 3 2.ČAS REFORMACIJE 4 3.MARTIN LUTER 5 3.1Spor z Rimom 6 3.2Zlom z Rimom 6 3.3Cesarski zbor v Wormsu 7 Slika 6: Mesto Worms, http://www.reformation.org/luther.html 7 3.4Cesarski zbor v Augsburgu in Augsburška veroizpoved 7 3.5Zadnja leta Luthrovega življenja 8 4.OBJAVA TEZ 8 Slika 8: Luthrove teze 8 5.LUTHERANSTVO 9 6.ZANIMIVOSTI 10 8.VIRI IN LITERATURA 12 KAZALO SLIK Slika 1: Rojstna hiša Slika 2: Biblija Slika 3: Papež Leo X 5 Slika 1: Rojstna hiša Slika 2: Biblija Slika 3: Papež Leo X 5 Slika 1: Rojstna hiša Slika 2: Biblija Slika 3: Papež Leo X 5 Slika 4: Samostan Slika 5: Wittenberg 6 Slika 4: Samostan Slika 5: Wittenberg 6 Slika 6: Mesto Worms, http://www.reformation.org/luther.html 7
Se kdaj vprašate, kaj sploh je reformacija? Kaj sploh je to? Beseda izvira iz latinščine in pomeni preoblikovati, preurediti, spremeniti. To je bilo versko, kulturno in politično gibanje. V času reformacije so se pojavili mnogi reformatorji… Kaj pa so pravzaprav sploh želeli spremeniti? V takratnem času je bilo stanje cerkva zelo slabo, zato so se reformatorji na vse načine trudili, da bi izboljšali položaj in pomen cerkva. Prvi reformator je bil Nemec Martin Luther. Svoj upor je začel tako, da je na vrata nemške cerkve zabil 95 tez. V njih je zapisal svoje zahteve za spremembe v cerkvi. Tako se je začelo gibanje, imenovano reformacija, ter povzročilo da so se izoblikovale cerkve protestnikov - cerkve protestantske vere.
16. stoletje je bilo čas velikih sprememb. Opazimo lahko pospešene zahteve po reformah, enakopravnosti, boljših možnostih in koristi vseh, ne le vladarjev in pomembnežev. V začetku 16. stoletja je pod vplivom renesančnih idej marsikdo začel kritično ocenjevat nauke Rimskokatoliške cerkve in njeno ravnanje. Duhovniki, redovniki in nune se niso več držali revščine, preprostosti in celibata, papeže in škofe pa je zanimal predvsem denar in oblast. Velikokrat so se združili z vladarji in od njih želeli pridobiti denar za gradnjo Bazilike Sv. Petra v Rimu. Ljudje so zahtevali reforme v cerkvi zato se gibanje imenuje 'reformacija'. Le ta se je začela že kakšnih 100 let prej, na udar pa je prišla leta 1517, ko je nemški duhovnik Martin Luther pribil na vrata cerkve v Wittenbergu seznam 95 tez, s katerimi je Cerkev opomnil na njeno vlogo, najbolj pa je obsojal na prodajo odpustkov. S seznamom je želel privesti do mirne razprave,a so ga namesto tega obtožili krivoverstva - delovanja proti načelom cerkve. Leta 1521 ga je Cerkev izgnala. Ker ga je cerkev zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija – luteranska cerkev ali evangeličanska cerkev.
Martin Luther je bil najpomembnejši reformator. Rodil se je 10. novembra 1483 v Eislebnu. (danes Nemška zvezna dežela Thüringen). Odraščal je na grofiji v Mansfeldu, kjer je bil njegov oče zaposlen kot rudar v rudniku bakra. Do svojih staršev je imel Martin navkljub strogi vzgoji dober odnos. Med leti 1497 - 1498 je mladi Luther obiskoval katedralno šolo v Magdeburgu, kjer so poučevali »Bratje skupnega življenja« (eno od srednjeveških duhovnih gibanj). V Eisenachu je med leti 1498 – 1501 obiskoval latinsko šolo. Tam se je seznanil tudi s kulturnim življenjem tedanje dobe. Med leti 1501-1505 je končal osnovni študij na »artistični fakulteti«, po absolviranju gramatike, retorike, aristotelove logike ter metafizike. Po končanju študija in promociji za »artističnega magistra« bi moral Luther na očetovo željo študirati pravo, vendar pa je 2. julija 1505 prišlo do dogodka, ki je spremenil njegovo življenje. Tega dne je v Stotternheimu v bližini Erfurta v hudem neurju udarila strela v njegovi bližini. Ta dogodek je imel za božji opomin. Kljub temu, da se je zgrudil se mu ni nič zgodilo, vendar je vseeno zaklical: »Sveta Ana (zaščitnica rudarjev) postal bom menih!«   
Slika 1: Rojstna hiša Slika 2: Biblija Slika 3: Papež Leo X http://www.reformation.org/luther.html http://www.reformation.org/luther.html http://www.reformation.org/luther.html  
Slika 4: Samostan Slika 5: Wittenberg http://www.reformation.org/luther.html http://www.reformation.org/luther.html Že 17. julija 1505 je vstopil v meniški red avguštincev (posebno strog meniški red). Po noviciatu je bil 27. februarja 1507 posvečen za duhovnika ter obenem dobil od priorja ukaz, da mora nadaljevati s študijem teologije. Študiral je v Wittenbergu in Erfurtu vse do leta 1511 ko se je dokončno preselil v Wittenberg. V Wittenbergu je leta 1512 začel poučevati kot profesor teologije. Luthrovo teološko zanimanje v naslednjih letih je bilo osredotočeno predvsem na vprašanji božje pravičnosti ter opravičenja človeka pred Bogom. To sta bili vprašanji, ki sta ga teološko vse bolj oddaljevali od tedanje teologije Rimske Cerkve.
Preko intenzivnega študija teologije apostola Pavla ter teologije cerkvenega očeta Avguština je Luther dobival čedalje večje prepričanje, da biblični pojem »božja pravičnost« ne opisuje jeznega in kaznujočega temveč milostnega in dobrega Boga, kateri človeka zaradi vere v omiloščuje in opravičuje. Prav zato je prišlo do konflikta s pridigarjem Tetzlom, ki je na zapoved nadškofa iz Mainza leta 1517 na vzhodu Nemčije prodajal odpustke. Po tem ko je Luther najprej ostro pridigal proti taki obliki odpustkov je 31. oktobra 1517 s pribitjem 95 tez na vrata Grajske cerkve (Schlosskirche) v Wittenbergu pozval na diskusijo o odpustkih. Luthru je v prvi vrsti šlo za božjo besedo, kakor je zapisana v Svetem pismu, ki bi morala imeti vodilno vlogo pri cerkvenem oznanjanju in učenju. Cerkvene tradicije – kot na primer »odpuščanje grehov« v zameno za denar – ne smejo imeti nikakršne avtoritete. Čeprav ni prišlo do razprave pa so se Luthrove teze vseeno zelo hitro razširile tako, da je papež Lev X. junija 1518 začel s procesom proti »heretiku Luthru«.
Med leti 1518 – 1521 je spor med rimsko cerkvijo in Martinom Luthrom ter njegovimi privrženci dobival čedalje več privržencev na eni in drugi strani. Na jesen 1518 je v Augsburgu na cesarskem parlamentu Luthra zaslišal kardinal Kajetan ter ga silil k temu, da prekliče svojih 95 tez. Luther je odklonil vsakršen preklic ter zahteval naj se cela stvar reši na cerkvenem zboru. Tudi razprave, ki so sledile v letu 1519 niso zbližale strani. Leta 1520 je Luther napisal tri pomembne spise v katerih je razvil natančen program za reformo Cerkve: reformo papeštva, reformo življenja cerkve (npr. samostanskega življenja, celibata duhovnikov, maše in odpustkov), reformo zakramentov ter poudarek »svobode kristjana«. Tem spisom, ki so se bliskovito razširili ter pridobili za reformacijo veliko privržencev, je sledila s strani paža bula o Luthrovem izobčenju iz Cerkve (15. junij 1520), katero je Luther takoj zažgal. 3. januarja 1520 je bil dokončno izključen iz Cerkve.
P \ olitični odnosi v Luthrovi dobi so onemogočili odločne ukrepe proti njemu. V Fridrihu modrem, saškem knezu, je Luther dobil podporo pred procesom v Wormsu kjer je leta 1521 pred mladim cesarjem Karlom V. moral zagovarjati svojo teologijo. V slavnem govoru pred »cesarjem in kraljestvom« 18. aprila 1521 je Luther o svoji teologiji povedal: »Če me ne bodo prepričali s Svetim pismom ali z ostalimi trdnimi razumskimi dokazi – ker ne verjamem niti papežu niti cerkvenim zborom, bom ostal zvest dokazom iz Svetega pisma. In tako dolgo dokler je moja zavest osvojena s Svetim pismom ne bom, in niti ne želim, preklicati kar sem povedal ker delati proti zavesti ni dobro. Bog mi pomagaj. Amen« Ker Luther ni želel preklicati svoje teologije je moral 26. maja 1521 zapustiti Worms. Cesar je ukazal preganjati Luthra in njegove privržence ter požgati vse reformatorjeve spise. Nevarnosti je Luthra rešil knez Fridrih modri. Na poti nazaj do Wittenberga je bil Luther »ugrabljen« v Thüringenu ter vzet v zavetišče na grad Wartburg.
Kot cesarski izobčenec Luther ni mogel sam sodelovati na cesarskem zboru v Augsburgu. Med časom se je zadrževal na trdnjavi Coburg od koder je bil vsaj preko pisem povezan s svojimi prijatelji, ki so bili tedaj v Augsburgu. Luthrov somišljenik in drugi mož reformacije Filip Melanchthon je tako namesto Luthra branil evangeličansko vero pred cesarjem in zbranimi teologi s pomočjo vero izpovednega spisa – Augsburške veroizpovedi (Confessio Augustana), ki velja za enega od najpomembnejših evangeličanskih vero izpovednih spisov. Luther je Melanchthonu s trdnjave Coburg pomagal kolikor je le mogel. Tudi v Augsburgu ni prišlo do enotnosti med katoliško in evangeličansko stranjo.
Luther je skozi vsa ta leta neutrudno pisal, prevajal in pridigal božjo besedo. Ohranili so se mnogi njegovi spisi, pisma ter traktati. Utrujen od dela in nenehnega soočanja se z nasprotniki reformacije je slabel. Pozimi 1546 je potoval v Eisleben, da bi rešil dedne zahteve grofa v Mansfeldu. Po dolgih pogovorih se je Luthrovo zdravstveno stanje poslabšalo. Luthrovo srce se je ustavilo v noči iz 17. na 18. februar 1546. Njegovi posmrtni ostanki so v grobnici pod prižnico grajske cerkve v Wittenbergu.
Martin Luther se je v širši javnosti pojavil dejansko šele z objavo znanih 95 tez. Dan ko jih je pribil na vrata grajske cerkve v Wittenbergu – 31. oktober 1517 je obveljal za začetek reformacije. Teze (prvotno napisane v latinskem jeziku) je Luther poslal nadškofu Albertu iz Mainza. V njih je nastopal proti zlorabi odpustkov – toda izrečena je bila že tudi kritika na papeževo oblast (predvsem glede odpustkov in izobčenja Luthra iz cerkve) in zagovarjanje »svobode vernega človeka«. Luther zagovarja »odraslost ali polnoletnost kristjana«, to so že »prvi zametki« njegovega učenja o splošnem duhovništvu. Teze so, kot je rekel pozneje Luther, v »štirinajstih dneh preletele vso Nemčijo, kot da bi bili sli sami angeli in jih prinesli med ljudi« ter se nekoliko pozneje razširile po vsej Evropi. Nekaj Lutrovih tež: → Slika 8: Luthrove tezeBiblija je edini vir božje besede.→ Odrešitev da le milostni Bog. → Od zakramentov prizna le krst in obhajilo. → Odklanja čaščenje svetnikov in romanja. → Zavrača papeževo poslanstvo.
Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luther. Luther je 29. oktobra 1517 na vrata wittenberške cerkve nabil 95 tez, v katerih je zarisal ideje o prenovi (Rimskokatoliške) Cerkve. Zlasti ostro je nastopil proti nekaterim praksam, ki so se izoblikovale v Rimskokatoliški Cerkvi v srednjem veku, npr. prodajanje odpustkov za denar ipd. Rimskokatoliška Cerkev ni privolila v predlagano prenovo in je Luthra izobčila, kar je pripeljalo do pojava novih krščanskih verskih skupnosti, ki jih imenujemo Luteranske Cerkve ali Evangeličanske Cerkve. Glavne ideje luteranstva: → Dogme, ki so jih razglasili papeži in Cerkveni koncili niso obvezujoče. Pravo vero razkriva samo Sveto Pismo (šola Scriptura). → Glava Cerkve (tj. skupnosti vseh vernih) ni papež, pač pa Jezus Kristus (solus Christus). → Za zveličanje niso potrebna dela, ki jih predpisuje Cerkev, in Cerkveni odpustki, pač pa samo vera (šola fide). → Odrešenje človeku podeljuje samo Božja milost (šola gratia). → Obstajata samo dva zakramenta, ki ju je postavil Kristus: krst in sveta večerja (evharistija). Ostale katoliške zakramente so si izmislili pozneje. → Upoštevati je treba Deset Božjih zapovedi v originalni obliki, vključno z zapovedjo "Ne imej drugih bogov", "Ne moli podob" ipd. Čaščenje svetnikov in podob (ikonodulija) je neprimerno. → Marijo je treba spoštovati kot Jezusovo mater, neprimerno pa jo je po božje častiti. → Duhovniški celibat je zahteva papeža, ne pa Jezusa, zato ga ni treba upoštevati.
V Sloveniji se je evangeličanska cerkev Augsburške verske izpovedi ohranila predvsem v Prekmurju in je s približno 18.000 verniki 4. največja veroizpoved v Sloveniji. Obsega 13 cerkvenih občin: Apače, Bodonci, Domanjševci, Gornji Petrovci, Gornji Slaveč, Hodoš, Križevci, Lendava, Ljubljana, Maribor, Moravske Toplice, Murska sobota in Puconci.
Martin Luther je človek, kateremu se lahko zahvalimo za nastanek evangeličanske vere. Je začetnik in snovalec vere, ki temelji na besedah Biblije. S svojo uporniško voljo in odločnostjo je trdno zagovarjal svoje mnenje pred vsakomur, ki mu je nasprotoval. Ni se oziral na nasprotnikov stalež ampak je stal za svojim mnenjem. Kljub izgnanstvu iz rimskokatoliške cerkvene skupnosti si je pridobil množico somišljenikov, s katerimi je osnoval novo cerkveno skupnost. Zdel se mi je zelo pogumen, kar je bilo v tedanjih časih prava redkost. Razmišljal je z lastno glavo. Bil je uporniški. Trdno je stal za svojim mišljenjem in se ni oziral na okoliščine. Upam, da ste iz moje seminarske naloge izvedeli kaj novega, koristnega. Da ste se iz nje kaj naučili, kar vam bo kdaj pomagalo, koristilo.
Yüklə 0,67 Mb. Dostları ilə paylaş:
|
