NASTANEK LEDU NA OBEH POLIH V geološki zgodovini se je površje in podnebje večkrat spreminjalo Ledene dobe: obdobja temperaturnega nižanja in poledenitve Ledeni pokrov na Antarktiki je začel nastajati pred 30 milijoni let
Je celina, ki obkroža Zemeljski južni tečaj Je celina, ki obkroža Zemeljski južni tečaj 5. največja celina na Zemlji Meri 14.100.000 km2 Leži pod plastjo ledu in snega, ki dosega debelino do 4800 m Pod ledom: visoke gorske verige in globoke oceanske kotline, ki ležijo pod morsko gladino 30 milijonov km3 ledu 90 %vsega ledu 70% vse sladke vode Zaradi najnižjih temperature na zemlji (do – 90°C) ni stalnih prebivalcev
Obseg Antarktike: okoliška morja vse do antarktične konvergence pas, kjer se mrzle površinske vode z juga srečujejo s toplejšimi vodami Atlantskega, Indijskega in Tihega oceana s severa Obseg Antarktike: okoliška morja vse do antarktične konvergence pas, kjer se mrzle površinske vode z juga srečujejo s toplejšimi vodami Atlantskega, Indijskega in Tihega oceana s severa Temperaturna razlika(4°C), morje postane bolj slano, spremeni barvo, močno se spremeni tudi sestava živih organizmov
Transarktično gorovje jo deli na 2 območji: V središču Antarktike leži na visoki ledeni in viharjem izpostavljeni planoti J tečaj – najjužnejša točka Najvišja gora: Vinsonov masiv(5140 m)
Polarno podnebje Polarno podnebje Velike razlike med obalo in celinsko notranjostjo Poleti: na obali okoli 0°C, notranjost od -20°C do -35°C Pozimi: na obali od -20°C do -30°C, notranjost od -40°C do -70°C
Rastline in živali so se prilagodile neprijaznemu okolju Rastline in živali so se prilagodile neprijaznemu okolju Na kopnem lahko preživijo le mikroskopsko majhni nevretenčarji V vodah okrog Antarktike veliko različnih živali Počasna rast (zaradi hladne vode) in neznatna smrtnost sta glavna vzroka za veliko številčnost nekaterih morskih živali 20 vrst kitov: mali glavač, vosasti kit, sinji kit, grbavec …
Svetleče kozice (do 5 cm veliki rakci), ki se hranijo s planktonom (krill) Svetleče kozice (do 5 cm veliki rakci), ki se hranijo s planktonom (krill) Tjulnji Rakar Pingvini Adelejin, cesarski pingvin Morske ptice albatrosi, viharniki, čigre, galebi Hobotnice Manjše ribe Morski leopardi, skoraj izumrli so morski sloni
Pod skalovjem, ki jih varuje pred ostrimi vetrovi: bakterije, alge, glivice, lišaji Pod skalovjem, ki jih varuje pred ostrimi vetrovi: bakterije, alge, glivice, lišaji Vlažnejša, zavarovana območja: mahovi in jetrniki, Suha, izpostavljena območja: lišaji
ODKRITJE CELINE IN PRVE ODPRAVE Antarktika je bila življenjski cilj številnih drznih raziskovalcev Osebe, ki je potrjeno 1. uzrla Antarktiko, ne moremo natančno določiti 3 posamezniki: - Fabian von Bellingshausen,
- kapitan ruske carske mornarice
- Edward Bransfield
- kapitan britanske mornarice
- Nathaniel Palmer
- ameriški lovec na tjulnje
1820
Organizacija Mednarodnega geofizikalnega leta 1957/58 Organizacija Mednarodnega geofizikalnega leta 1957/58 50 raziskovalnih postaj Namen sporazuma je - zavarovati Antarktiko in jo odpreti za raziskovanje Prepovedano odlaganje jedrskih odpadkov, preizkušanje jedrskega orožja Ledolomilci pa utirajo pot tovornim ladjam, ki dovažajo preskrbovalnim postajam nove zaloge, odvažajo pa nakopana bogastva in odpadke Turizem – tvegan zaradi bliskovitih sprememb vremena in izrednih razmer
Najmanj 1000 ljudi Najmanj 1000 ljudi Številka se močno spreminja z letnimi časi, vendar celina nima stalnih prebivalcev Veliko raziskovalnih postaj Največja naselbina na Antarktiki je Ameriška raziskovalna postaja na Rossovem otoku ob McMurdovi ožini
Pod ledom se skrivajo rudna bogastva: Pod ledom se skrivajo rudna bogastva: Prevelikega izkopavanja ne dovolijo, saj bi to uničilo polarno okolje
L.1929 je Američan Richard E. Byrd prvič preletel južni tečaj L.1929 je Američan Richard E. Byrd prvič preletel južni tečaj Otrok z imenom Emilio Marcos de Palma, rojen 7. januarja 1978 je bil 1. človek, rojen na Antarktiki in obenem najjužneje rojeni človek v zgodovini Sredi 80ih let so odkrili, da se je ozonski plašč nad Antarktiko zredčil. Večanje luknje v ozonski plasti lahko močno vpliva ne samo na ekologijo Antarktike, temveč tudi na človeštvo vsega sveta
Obdaja S zemeljski tečaj Obdaja S zemeljski tečaj Pokriva Arktični ocean, S Kanade, Aljasko, Grenlandijo, Evrazijo Ime je dobila iz grške besede αρκτος ‘medved’ Omejujemo jo na območja severno od drevesne meje, ki sovpada z julijsko izotermo 10°C Prehod severnega iglastega gozdova v tundrsko rastlinstvo je postopen Nikdar ni bila pod neposredno politično upravo nobene države Med hladno vojno so ji ZDA in Sovjetska zveza posvečali pozornost, saj je prek nje vodila najkrajša pot med obema državama, po kateri bi lahko izvedli napad V 50. in 60. letih 20.st. so na njej preizkušali podmornice in drugo vojaško opremo
Večino arktike sestavlja S ledeno morje + manjša morja (Beringovo) Večino arktike sestavlja S ledeno morje + manjša morja (Beringovo) Kopno je razdeljeno med več držav, največji deli pripadajo Kanadi, Danski (Grenlandiji) in Rusiji Površje je večinoma plosko in nizko Gorato površje je značilno predvsem za V Grenlandijo in V dele Kanadskega arktičnega otočja Arktika se glede obsega poledenitve ne more primerjati s Antarktiko. Morje okoli S pola je sicer pokrito z ledenimi ploščami, ki pa so debele le nekaj metrov. (zaradi globalnega segrevanja ozračja je led na morju danes za polovico manjši kot pred 50imi leti) O res veliki kontinentalni poledenitvi lahko govorimo le na Grenlandiji, drugod gre le za gorsko poledenitev.
2 podnebna tipa: 2 podnebna tipa: Tundrsko Polarno Poleti: nad morjem okoli 0°C, kopno okoli 15°C Vsa toplota, ki jo dajejo sončno obsevanje, toplejši zrak in dež, se takoj porabi za tajanje ledu Letno malo snega in dežja 100 - 500 mm
Nagnjenosti zemljine osi za 23,5° na polih se izmenjujeta stalni dan in noč Nagnjenosti zemljine osi za 23,5° na polih se izmenjujeta stalni dan in noč POLARNA NOČ Arktika obrnjena proč od Sonca ves čas noč ali mrak. Takrat sonce en dan in eno noč ne vzide 11. november – 30. januar POLARNI DAN Arktika obrnjena proti Soncu. 19. april – 23.avgustom
KOPNO: KOPNO: - Polarna lisica
- Polarni zajec
- Severni medved (na robu izumrtja)
- Moškatno govedo (največja žival)
- Ptice selivke
- Severni jelen
- Karibu
- Volk
- Rjavi in črni medved
- Poleti: žuželke, komarji, metulji, čmrlji
MORJE: - Ribe: slanik, losos, polenovka, navadni jezik, antarktični morski pes
- Tjulnji
- Kiti
- Mroži
Razvilo le v tundri Razvilo le v tundri Stalno zamrznjena tla permafrost Poleti se zgornja plast tal odtali in omogoča rast: - mahov
- lišajev
- travniškemu rastlinstvu
- nekaterim vrstam cvetnic
- pritlikavim grmičevjem
Rastline se morajo prilagoditi na neugodne razmere Mehanizmi jih omogočajo preživetje kljub vetru in mrazu, sušnosti, a tudi preveliki vlagi, krajšemu vegetacijskemu času in s hranljivimi snovmi siromašnim tlom Uspevajo tudi različne vrste jagodičevja, plazeče se rastline in pritlikave breze
Ukvarjajo z pašno živinorejo, lovom in ribolovom Ukvarjajo z pašno živinorejo, lovom in ribolovom EVRAZIJA Skrajni S: Laponci, različna sibirska ljudstva Značilna udomačitev severnega jelena Pašna živinorejo Številna ljudstva živijo na meji med tundrskim in zmerno hladnim podnebjem sezonsko preseljevanje
S AMERIKA: Eskimi S AMERIKA: Eskimi Izkoriščanje naravnega bogastva Prihod priseljencev, saj so naftne in rudarske družbe potrebovale kvalificirano delovno silo Priseljenci prinesli: - moderen način življenja
- tržno gospodarstvo
- moderno opremo (motorne sani so zamenjale pasjo vprego)
- infekcijske bolezni (gripa, otroška paraliza, tuberkuloza)
- alkohol
ESKIMI: ESKIMI: Inuiti in Jupiki Razvili svojo kulturo Nekatere pripadnike teh ljudstev naziv ‘Eskim’ moti Nadzorovano rojevanje - ženske smele zanositi samo vsakih 28 mesecev. Enega izmed 3 dojenčkov ženskega spola so 2 žrtvovali Manjšina moških zaradi žrtev pri lovu, sporih in majhnih vojnah med plemeni in z Indijanci Danes jih živi okoli 120 000
Arktika ima veliko naravnih bogastev, vendar je njihova izraba povezana z izjemnimi stroški Arktika ima veliko naravnih bogastev, vendar je njihova izraba povezana z izjemnimi stroški S Aljaske, SZ Sibirije: nafta, zemeljski plin, do katerih je bilo potrebno zgraditi naftovode in plinovode V Rusiji so kljub težkim razmeram na skrajnem S nastala rudarska in industrijska mesta: izkoriščajo barvne in dragocene kovine Ribolov, lov na morske sesalce, lov na kožuhovinarje Turizem v obliki križarjenj
PISNI: PISNI: - Severna in vzhodna Evropa, Arktika
- Jugovzhodna Azija, Avstralija, Oceanija, Antarktika
- Učbenik za geografijo
INTERNETNI: - http://sl.wikipedia.org/wiki/Antarktika
- http://www.dijaski.net/geografija/referati.html?r=geo_ref_antarktika_01.doc
Dostları ilə paylaş: |