STAVČNI ČLENI
Stavčni členi so: osebek, povedek, predmet in prislovno določilo.
POVEDEK IN OSEBEK:
Sta glavna stavčna člena. Po povedku se vprašujemo: kaj kdo dela ali kaj z njim je. Po
osebku pa se vprašujemo: kdo ali kaj. Povedek in osebek sta lahko iz ene ali več besed.
POVEDKOVO DOLOČILO:
To ni samostojni stavčni člen, ampak samo del zloženega povedka.
Npr.: Luka leži v postelji.
Luka lezi.
PREDMET:
Je stavčni člen po katerem se vprašujemo: koga
česa, komu
čemu, koga
kaj, o kom
čem, s kom
čim + povedek
.
PRISLOVNO DOLOČILO:
Je stavčni člen, po katerem se sprašujemo:
p. d. kraja: kam, kod, kje
p. d. časa: kdaj
p. d. vzročnosti:
a) vzroka: zakaj
b) namena: čemu
c) pogoja: pod katerim pogojem
d) dopustitve: kljub čemu
p. d. načina (lastnosti):
a) pravega načina: kako
b) primere: kako
c) posledice: kako
d) mere: koliko
e) ozira: glede na kaj
PRILASTEK:
Je del stavčnega člena po katerem se vprašujemo:kakšen, kateri, čigav, koliko. Poznamo levi
in desni prilastek. Če pa se kateri od teh dveh ujema z odnosnico tudi v spolu, sklonu in
številu, pa sta to L in D ujemalni prilastek. Odnosnica pa je glavni oziroma pomenski del
samostalnika.
POVEDKOV PRILASTEK:
Po njem se vprašujemo z vprašalnico: kakšen (kateri, čigav) ter povedkom in osebkom
oziroma predmetom. Povedkov prilastek ne izraža stalne lastnosti osebka ali predmeta,
ampak samo lastnost v trenutku glagolskega dejanja.