Primož Simonitti: Grški ljubezenski roman in Heliodorove Etiopske zgodbe

Primož Simonitti: Grški ljubezenski roman in Heliodorove Etiopske zgodbe.

• 
  Etiopske zgodbe – antični roman
  
• 
  belopolta Harikleja, hčerka črnskega kraljevskega para pride v Delfe, božansko lepa, dolgo, nevarno potovanje, nenavadne dogodivščine, prestane, se z izvoljencem Tesalcem Teagenom prebije nazaj k svojim staršem
  
• 
  očitki:
  
  • 
    manjka prava življenjska polnost
    
  • 
    zgodba preveč nenaravna
    
  • 
    junaka skonstruirana, idealizirana, tipizirna; ne delujeta psihološko utemeljeno
    
  • 
    pretirana retorična patetika, dolgovezenje
    
• 
  časovna umestitev antičnega romana
  
• 
  Erwin Rohde (1876): teza, da je gr erotični r nastal med 2. in 6. stol. iz deklamacij poznoantičnih govorniških šol – to hipotezo kasneje ovržejo (odkrili odlomke romanov iz časa pred tem)
  
• 
  čas, ko je bil odločilen vpliv retorike (sofistike)
  
• 
  grški r naj bi nastal: erotični element (helenistične lj pz) + etnografsko fantastična popotna fabulistika
  
• 
  miti so se že razblinili, uveljavil se je individualizem
  
• 
  začetki gr r: 2. stol. pr.-3. stol.
  
• 
  antični r je hibrid
  
• 
  obstaja zunaj visoke literature
  
• 
  snov, motivi, izrazna sredstva: iz arhaičnih, klasičnih, helenističnih vrst, ljudsko blago, snov vzhodnjaške pravljičnosti
  
• 
  več tipov:
  
  • 
    zgodovinski
    
  • 
    etnografsko utopistični
    
  • 
    lj (erotični element nosilna sestavina)
    
  • 
    komično-satirični
    
  • 
    parodični
    
  • 
    krščanski
    
  • 
    romansirana biografija
    

• 
  Roman o Ninu – 2. stol. pr.
  
  • 
    asirskem kralju in njegovi lj do sestrične Semiramide
    
• 
  vojne in ločitve lj para
  
• 
  ohranjena samo dva odlomka
  
• 
  snov iz pravljične vzhodnjaške zgodovine
  

• 
  Antonij Diogen: Čuda onstran Tule – 1. stol.
  
• 
  24 knjig
  
• 
  Lukian ga je parodiral v Resnični zgodbi
  
• 
  Deinias se potika po starem svetu, gre tudi v podzemlje in v kraje onstran Tule, najS otoka, gre za luno, z nje nazaj v Tiros
  
• 
  tradicija predhelenističnih potopisov + erotični motivi
  
• 
  junak poroča v prvi osebi, njegova pripoved je okvir, v katerega so vložene zgodbe drugih oseb, v te pa spet nove zgodbe
  

• 
  Hariton: Zgodba o Hajreu in Kaliroi
  

1. 
   ohranjen lj r
   

• 
  8 knjig
  
• 
  možno že iz 1. stol. pr.
  
• 
  Kaliroa (historična oseba; hči sirakuškega državnika Hermokrata) se poroči z lepim Hajreom, sinom Hermokratovega nasprotnika; tekmeci zanetijo v njem neutemeljeno ljubosumje, tako da se znese nad mlado ženo; sledi navidezna smrt in pokop junakinje, razbojniki oplenijo njen grob in jo, saj je v resnici živa, odpeljejo s seboj; pride v Milet, v kraljestvo perzijskega kralja; vanjo se zaljubi sam kralj; Hajreo pride nekako v Egipt in na koncu se par srečno združi
  

• 
  Ksenofont Efeški: Efeške zgodbe, 2. stol.
  
• 
  ohranjena krajša verzija
  
• 
  Habrokomes in Anteja se spoznata med procesijo v čast Artemide, se takoj zaljubita, Apolonov izrek jima napove hude preizkušnje; da bi se jim ognila, gresta na potovanje, mnogo pustolovščin: vihar, brodolom, gusarji, ločitev, drugi snubci; Anteja postane žena siromašnega pastirja, ki pa je tako plemenit, da dekle ostane devica
  

• 
  Jamblih: Babilonske zgodbe, 2. stol.
  
• 
  Rodanes in Sinonis
  
• 
  okrutni babilonski kralj si želi prilastiti S.
  
• 
  ohlapna zgradba, mnoge etnografske zastranitve, veliko magije
  

• 
  Psevdo-Lukianov spis: Lukios ali osel
  
• 
  zgodba o dogodivščinah junaka, spremenjenega v osla
  
• 
  kot predlogo je ta r uporabil Apulej
  

• 
  Zgodba o Apoloniju, tirskem kralju, 3. stol.
  
• 
  kralj si po raznih dogodivščinah pridobi za ženo lepo kraljično, izgubi ženo in otroka inju najde šele po mnogih letih
  

• 
  Ahileus Tatios: roman o Leukipi in Klejtofontu, konec 2. stol.
  
• 
  vihar zanese pisatelja v Sidon, kjer se zaplete v pogovor z mladeničem Klejtofontom
  
• 
  K. mu pripoveduje o svojih doživljajih
  
• 
  zaljubljenca morata bežati, vihar na morju, mnoge pustolovščine, pripravljata se na beg, ju zasačijo, njega dajo v ječo, grozi mu smrt, pravočasno rešen, na koncu morata dokazati, da sta si bila zvesta
  
• 
  napeto dogajanje
  
• 
  mnogo vzporednih zgodb, retoričnih opisov, vrinjeni prizori pred sodiščem (to srečamo pri Heliodoru)
  

• 
  Longos: Dafnis in Hloa, 2. stol.
  
• 
  bukolika + lj r
  
• 
  idilična povest o dveh najdenčkih, ki odraščata pod zaščito Pana, nimf in Dioniza, odkrivata lj; odpade pustolovski element
  

• 
  lj element
  
• 
  velika, čista lj med osrednjima osebama
  
• 
  po navadi kar na prvi pogled
  
• 
  srečen konec
  
• 
  trajna združitev zaljubljencev
  
• 
  pred tem se morata odpraviti v svet, prestati skupaj/vsak zase vrsto nadlog in preizkušenj
  
• 
  oba izjemno lepa, značajske vrline
  
• 
  zvestoba večkrat na preizkušnji, toda s pomočjo višjih sil vedno ohranjena
  
• 
  osnovni model je vrsta nenavadnih pustolovščin – klasičen zgled Odiseja
  
• 
  tuje dežele so samo sredstvo občasne geografske digresije; namen: dati zgodbi čar, jo popestriti
  
• 
  zmeraj isti odločilni dogodki na dolgi poti: brodolom, ujetništvo pri gusarjih, preizkušnja zvestobe
  
• 
  vse to služi za poveličevanje globoke lj, ki premaga vse ovire
  

• 
  db razmere
  razpad klasične grške mestne skupnosti
  
• 
  nastop helenističnih monarhij
  
• 
  razmah rimskega imperija  uveljavi se individualizem, ki je izražen z izrazitim erotizmom
  

• 
  arhaični ep, helenistična historiografija vplivali na lj r
  
• 
  novela v antiki: zaokrožena zgodba kratkega obsega, ki se sprva širi po ustnem izročilu, lahko postane literarna
  
• 
  teme: zasebna vsakdanjost (realističen prikaz okolja in ljudi), ljudsko blago o čudežnih in grozljivih dogodkih
  
• 
  venci novel – šaljivih, grozljivih, erotičnih = miletske zgodbe (avtor Grk Aristeides)
  
• 
  je možno šteti novelo za predstopnjo romana?
  
• 
  nemški raziskovalci NE
  
• 
  italijanski DA; razlika samo v dolžini
  

• 
  Karl Kerenyi, 1927: nova hipoteza o nastanku romana
  
• 
  odsev helenistično orientalskega mita o Izidi in Ozirisu: prototip božjega lj para, ki ljubi, beži, trpi, naposled se združi
  
• 
  pisci tako spreminjajo religiozno snov egiptovskega mita, jo prestavijo v človeški svet – odklonijo to hipotezo (prevelik poudarek nečemu obrobnemu, priznava se samo vpliv orientalskih misterijskih kultov, pa še to bolj obrobno)
  

• 
  Reinhold Merkelbach: Roman in misterij v antiki
  
• 
  gr lj r je šifrirano misterijsko besedilo, hermetični tekst simboličnega in alegoričnega značaja
  
• 
  Etiopske zgodbe tudi misterijski r, zrasel iz kulta boga Sonca
  
• 
  glavna junaka = posvečenca v misterij
  
• 
  ovire so posamezne stopnje v iniciacijskem ritualu
  
• 
  pozitivni stranski junaki, ki jima pomagajo, so ljudje, ki omagajo na tej poti, ne morejo doseči posvetitve
  
• 
  razbojniki so prispodobe zla
  

• 
  
  
• 
  
  
• 
  v Etiopskih zgodbah čutiti pobožen, religiozen ton
  
• 
  pogosto govor le o enem bogu in nekih višjih silah, imenovanih "bogovi"; ob teh še demoni, posredniki med čl in božjim, zli duhovi, ki trpinčijo junake romana, tudi boginje usode, Mojre in Tihe
  
• 
  le redko omenjeni olimpski bogovi, še to le v splošnih frazah
  
• 
  veliko moč pa ima bog Helij
  
• 
  zaljubljenca se poročita, povzdignjena sta v svečenika Helija in Selene  ustaljeni motiv: čistost obeh zaljubljencev do poroke do bi simbolično religiozen pomen
  
• 
  avtor sam opozori na religiozno-poučno tendenco svojega romana
  

• 
  Franz Altheim:
  
• 
  datira roman v 2./4 3. stol.
  
  • 
    zgodovinski dogodki: opis oklopnih konjenikov, ki naj bi nastal pod vtisom vojne s Parti
    
• 
  pleme Blemijcev, ki so bili podložni etiopski dž (do leta 250)
  

• 
  zadnji, najobsežnejši, najboljši gr lj r
  
• 
  3 prizorišča: Emesa, Egipt, Etiopija
  
  • 
    dogodkih v Grčiji samo v retrospektivi
    
• 
  najobsežnejši del se dogaja v Egiptu, najpomembnejši v Etiopiji
  
• 
  standardni motivi: sanje, ugrabitve, gusarji, razbojniki, ogrožena nedolžnost, preizkušanje zvestobe, srečni razplet
  
• 
  glavna zgodba Teagena in Harikleje + stranske, ki tečejo vzporedno, se tudi križajo z glavno
  
• 
  bralec postavljen in medias res; začne se z ranjenim Tegenom, sledimo nadaljevanju zgodbe, ne da bi poznali začetek
  
• 
  zgled za menjavanje analitične in sintetične zgradbe je Odiseja (številni citati, motivi, kompozicija: 1./2 grajena analitično kot Odiseja, nato spremljamo junaka na njuni poti, enako v Odiseji)
  

2. 
   del romana bolj epsko širok, nova prizorišča
   

• 
  dramatičnost v 1. delu
  
• 
  slaba psihološka utemeljitev – v značajih junakov ni zaslediti nobenega psihološkega razvoja
  
• 
  za gr lj r značilno, da so nakazana glavna čustva, opisani njihovi fiziološki znaki, čustvo se izrazi v dejanju ali z monologom
  
• 
  izrazite značajske lastnosti: Teagenes: vročekrven, strasten, prenagljen, nepremišljen
  
• 
  Harikleja: bistra, odločna, prisebna tudi v nevarnosti
  
• 
  avtor razkazuje svojo načitanost
  

• 
  najbolj priljubljen lj roman v tistem času, tudi od 16.-18. stol.