Primož Simonitti: Grški ljubezenski roman in Heliodorove Etiopske zgodbe



Yüklə 16,23 Kb.
tarix25.11.2017
ölçüsü16,23 Kb.

Primož Simonitti: Grški ljubezenski roman in Heliodorove Etiopske zgodbe.


  • Etiopske zgodbe – antični roman

  • belopolta Harikleja, hčerka črnskega kraljevskega para pride v Delfe, božansko lepa, dolgo, nevarno potovanje, nenavadne dogodivščine, prestane, se z izvoljencem Tesalcem Teagenom prebije nazaj k svojim staršem

  • očitki:

    • manjka prava življenjska polnost

    • zgodba preveč nenaravna

    • junaka skonstruirana, idealizirana, tipizirna; ne delujeta psihološko utemeljeno

    • pretirana retorična patetika, dolgovezenje

  • časovna umestitev antičnega romana

  • Erwin Rohde (1876): teza, da je gr erotični r nastal med 2. in 6. stol. iz deklamacij poznoantičnih govorniških šol – to hipotezo kasneje ovržejo (odkrili odlomke romanov iz časa pred tem)

  • čas, ko je bil odločilen vpliv retorike (sofistike)

  • grški r naj bi nastal: erotični element (helenistične lj pz) + etnografsko fantastična popotna fabulistika

  • miti so se že razblinili, uveljavil se je individualizem

  • začetki gr r: 2. stol. pr.-3. stol.

  • antični r je hibrid

  • obstaja zunaj visoke literature

  • snov, motivi, izrazna sredstva: iz arhaičnih, klasičnih, helenističnih vrst, ljudsko blago, snov vzhodnjaške pravljičnosti

  • več tipov:

    • zgodovinski

    • etnografsko utopistični

    • lj (erotični element nosilna sestavina)

    • komično-satirični

    • parodični

    • krščanski

    • romansirana biografija




  • Roman o Ninu – 2. stol. pr.

    • asirskem kralju in njegovi lj do sestrične Semiramide

  • vojne in ločitve lj para

  • ohranjena samo dva odlomka

  • snov iz pravljične vzhodnjaške zgodovine




  • Antonij Diogen: Čuda onstran Tule – 1. stol.

  • 24 knjig

  • Lukian ga je parodiral v Resnični zgodbi

  • Deinias se potika po starem svetu, gre tudi v podzemlje in v kraje onstran Tule, najS otoka, gre za luno, z nje nazaj v Tiros

  • tradicija predhelenističnih potopisov + erotični motivi

  • junak poroča v prvi osebi, njegova pripoved je okvir, v katerega so vložene zgodbe drugih oseb, v te pa spet nove zgodbe




  1. ohranjen lj r

  • 8 knjig

  • možno že iz 1. stol. pr.

  • Kaliroa (historična oseba; hči sirakuškega državnika Hermokrata) se poroči z lepim Hajreom, sinom Hermokratovega nasprotnika; tekmeci zanetijo v njem neutemeljeno ljubosumje, tako da se znese nad mlado ženo; sledi navidezna smrt in pokop junakinje, razbojniki oplenijo njen grob in jo, saj je v resnici živa, odpeljejo s seboj; pride v Milet, v kraljestvo perzijskega kralja; vanjo se zaljubi sam kralj; Hajreo pride nekako v Egipt in na koncu se par srečno združi




  • Ksenofont Efeški: Efeške zgodbe, 2. stol.

  • ohranjena krajša verzija

  • Habrokomes in Anteja se spoznata med procesijo v čast Artemide, se takoj zaljubita, Apolonov izrek jima napove hude preizkušnje; da bi se jim ognila, gresta na potovanje, mnogo pustolovščin: vihar, brodolom, gusarji, ločitev, drugi snubci; Anteja postane žena siromašnega pastirja, ki pa je tako plemenit, da dekle ostane devica




  • Jamblih: Babilonske zgodbe, 2. stol.

  • Rodanes in Sinonis

  • okrutni babilonski kralj si želi prilastiti S.

  • ohlapna zgradba, mnoge etnografske zastranitve, veliko magije




  • Psevdo-Lukianov spis: Lukios ali osel

  • zgodba o dogodivščinah junaka, spremenjenega v osla

  • kot predlogo je ta r uporabil Apulej




  • Zgodba o Apoloniju, tirskem kralju, 3. stol.

  • kralj si po raznih dogodivščinah pridobi za ženo lepo kraljično, izgubi ženo in otroka inju najde šele po mnogih letih




  • Ahileus Tatios: roman o Leukipi in Klejtofontu, konec 2. stol.

  • vihar zanese pisatelja v Sidon, kjer se zaplete v pogovor z mladeničem Klejtofontom

  • K. mu pripoveduje o svojih doživljajih

  • zaljubljenca morata bežati, vihar na morju, mnoge pustolovščine, pripravljata se na beg, ju zasačijo, njega dajo v ječo, grozi mu smrt, pravočasno rešen, na koncu morata dokazati, da sta si bila zvesta

  • napeto dogajanje

  • mnogo vzporednih zgodb, retoričnih opisov, vrinjeni prizori pred sodiščem (to srečamo pri Heliodoru)




  • Longos: Dafnis in Hloa, 2. stol.

  • bukolika + lj r

  • idilična povest o dveh najdenčkih, ki odraščata pod zaščito Pana, nimf in Dioniza, odkrivata lj; odpade pustolovski element




  • lj element

  • velika, čista lj med osrednjima osebama

  • po navadi kar na prvi pogled

  • srečen konec

  • trajna združitev zaljubljencev

  • pred tem se morata odpraviti v svet, prestati skupaj/vsak zase vrsto nadlog in preizkušenj

  • oba izjemno lepa, značajske vrline

  • zvestoba večkrat na preizkušnji, toda s pomočjo višjih sil vedno ohranjena

  • osnovni model je vrsta nenavadnih pustolovščin – klasičen zgled Odiseja

  • tuje dežele so samo sredstvo občasne geografske digresije; namen: dati zgodbi čar, jo popestriti

  • zmeraj isti odločilni dogodki na dolgi poti: brodolom, ujetništvo pri gusarjih, preizkušnja zvestobe

  • vse to služi za poveličevanje globoke lj, ki premaga vse ovire




  • db razmere
    razpad klasične grške mestne skupnosti

  • nastop helenističnih monarhij

  • razmah rimskega imperija  uveljavi se individualizem, ki je izražen z izrazitim erotizmom




  • arhaični ep, helenistična historiografija vplivali na lj r

  • novela v antiki: zaokrožena zgodba kratkega obsega, ki se sprva širi po ustnem izročilu, lahko postane literarna

  • teme: zasebna vsakdanjost (realističen prikaz okolja in ljudi), ljudsko blago o čudežnih in grozljivih dogodkih

  • venci novel – šaljivih, grozljivih, erotičnih = miletske zgodbe (avtor Grk Aristeides)

  • je možno šteti novelo za predstopnjo romana?

  • nemški raziskovalci NE

  • italijanski DA; razlika samo v dolžini




  • Karl Kerenyi, 1927: nova hipoteza o nastanku romana

  • odsev helenistično orientalskega mita o Izidi in Ozirisu: prototip božjega lj para, ki ljubi, beži, trpi, naposled se združi

  • pisci tako spreminjajo religiozno snov egiptovskega mita, jo prestavijo v človeški svet – odklonijo to hipotezo (prevelik poudarek nečemu obrobnemu, priznava se samo vpliv orientalskih misterijskih kultov, pa še to bolj obrobno)




  • Reinhold Merkelbach: Roman in misterij v antiki

  • gr lj r je šifrirano misterijsko besedilo, hermetični tekst simboličnega in alegoričnega značaja

  • Etiopske zgodbe tudi misterijski r, zrasel iz kulta boga Sonca

  • glavna junaka = posvečenca v misterij

  • ovire so posamezne stopnje v iniciacijskem ritualu

  • pozitivni stranski junaki, ki jima pomagajo, so ljudje, ki omagajo na tej poti, ne morejo doseči posvetitve

  • razbojniki so prispodobe zla








  • v Etiopskih zgodbah čutiti pobožen, religiozen ton

  • pogosto govor le o enem bogu in nekih višjih silah, imenovanih "bogovi"; ob teh še demoni, posredniki med čl in božjim, zli duhovi, ki trpinčijo junake romana, tudi boginje usode, Mojre in Tihe

  • le redko omenjeni olimpski bogovi, še to le v splošnih frazah

  • veliko moč pa ima bog Helij

  • zaljubljenca se poročita, povzdignjena sta v svečenika Helija in Selene  ustaljeni motiv: čistost obeh zaljubljencev do poroke do bi simbolično religiozen pomen

  • avtor sam opozori na religiozno-poučno tendenco svojega romana




  • Franz Altheim:

  • datira roman v 2./4 3. stol.

      • zgodovinski dogodki: opis oklopnih konjenikov, ki naj bi nastal pod vtisom vojne s Parti

  • pleme Blemijcev, ki so bili podložni etiopski dž (do leta 250)




  • zadnji, najobsežnejši, najboljši gr lj r

  • 3 prizorišča: Emesa, Egipt, Etiopija

    • dogodkih v Grčiji samo v retrospektivi

  • najobsežnejši del se dogaja v Egiptu, najpomembnejši v Etiopiji

  • standardni motivi: sanje, ugrabitve, gusarji, razbojniki, ogrožena nedolžnost, preizkušanje zvestobe, srečni razplet

  • glavna zgodba Teagena in Harikleje + stranske, ki tečejo vzporedno, se tudi križajo z glavno

  • bralec postavljen in medias res; začne se z ranjenim Tegenom, sledimo nadaljevanju zgodbe, ne da bi poznali začetek

  • zgled za menjavanje analitične in sintetične zgradbe je Odiseja (številni citati, motivi, kompozicija: 1./2 grajena analitično kot Odiseja, nato spremljamo junaka na njuni poti, enako v Odiseji)

  1. del romana bolj epsko širok, nova prizorišča

  • dramatičnost v 1. delu

  • slaba psihološka utemeljitev – v značajih junakov ni zaslediti nobenega psihološkega razvoja

  • za gr lj r značilno, da so nakazana glavna čustva, opisani njihovi fiziološki znaki, čustvo se izrazi v dejanju ali z monologom

  • izrazite značajske lastnosti: Teagenes: vročekrven, strasten, prenagljen, nepremišljen

  • Harikleja: bistra, odločna, prisebna tudi v nevarnosti

  • avtor razkazuje svojo načitanost




  • najbolj priljubljen lj roman v tistem času, tudi od 16.-18. stol.



Dostları ilə paylaş:


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2019
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə