Silvo Torkar*
HUDAJUŽNA IN OBLOKE V TEREZIJANSKEM
KATASTRU 1752
IZVLEČEK
V sestavku so predstavljeni hišni gospodarji iz Hudajužne (15) in Oblok (10) v času izdelave terezijanskega katastra. S pomočjo ostalih zgodovinskih virov (urbarsko gradivo, jožefinski kataster, matične knjige) je bila opravljena zanesljiva identifikacija vseh 25 hiš, o gospodarski moči katerih je posredno moč soditi iz priloženih podatkov o številu in vrsti živine, ki so jo takrat redili. Podana je kratka zgodovinska in jezikoslovna skica nastanka in pomena hišnih imen v obeh vaseh.
KLJUČNE BESEDE: terezijanski kataster, hišna imena, historična demografija, Hudajužna, Obloke
HUDAJUŽNA AND OBLOKE IN THE THERESIAN CADASTRE OF 1752
The article presents the landowners of Hudajužna (15) and Obloke (10) at the time of the creation of the Theresian cadastre. With the help of other historical sources (land registers, the Josephinian cadastre and other registers) a reliable identification of all the 25 houses was made, the economic power of which can be indirectly determined on the basis of the data contained on the number and type of livestock bred at the time. In addition, a short historical and linguistic description of the creation and meaning of house names in both villages is given.
KEYWORDS: Theresian cadastre, house names, historical demography, Hudajužna, Obloke
V goriškem Državnem arhivu hranijo gradivo terezijanskega katastra za kraje na Tolminskem, ki pa ni ohranjeno v celoti. Za vasi Hudajužna in Obloke je bil kataster narejen l. 1752. Nam je zanimiv zlasti z imenoslovnega in historičnodemografskega vidika. Poleg seznama hišnih gospodarjev vsebuje tudi precejšnje število ledinskih imen, saj v tistem času še niso poznali parcelnih številk. Terezijanska občina Hudajužna–Obloke se po obsegu ne razlikuje od jožefinske in franciscejske katastrske občine, pač pa se razlikuje po imenu: 1752 Cvdaivsna & Obloc, 1789 Obloch e Hudajusna, 1822 pa samo še Oblok. Če je v prvih dveh katastrih vladala izključno italijanščina, je v še danes veljavnem franciscejskem večina katastrskega gradiva, zlasti t.i. cenilni operati, nastala v nemškem jeziku, le nekaj osnovnih opisov je tudi v italijanskem prevodu (kljub formalni nemško-italijanski dvojezičnosti, ki je v tistem času vladala na Goriškem).
V Hudajužni je bilo takrat 15, v Oblokah pa 10 hiš.
Hišni gospodarji v Hudajužni in Oblokah po terezijanskem katastru 17521
Ime gospodarja in njegovega očeta
|
Posestna kategorija2
|
Hišno ime
|
Izvor hišnega imena
|
OBLOKE
DROLE Gašper p. Lamberta
CRIUIZ (Krivic) Gašper p. Lovrenca
GROCHER (Grohar) Luka p. Gregorja
SERIUM (Serjun) Anže ž. Vida
STROUS (Štravs) Jakob p. Tomaža
CHEMPERLI (Kemperle) Blaž p. Andreja
RUTTAR (Rutar) Lenart p. Štefana
OLTHER (Ortar) Gregor p. Lovrenca
DEBELIACH (Debeljak) Štefan p. Nikolaja
STUCIN (Štucin) Gregor p. Hilarija
HUDAJUŽNA
DROLE Anton p. Lenarta
CAISAR (Kajzer) Blaž p. Klemena
BEUCH (Bevk) Luka p. Valentina
CELICH (Čelik) Štefan p. Jurija
LENAR Primož p. Jožefa
MUSNIG (Muznik) Juvan p. Urbana
DROLE Lambert p. Štefana
MAURIG (Mavrič) Gregor p. Štefana
DEBELIACH (Debeljak) Pavel p. Luka
MOURI (Mavri) Andrej p. Lovrenca
SGAGA (Zgaga) Štefan p. Jurija
LENAR Blaž p. Jožefa
DROLE Matevž p. Lenarta
SGAGA (Zgaga) Jernej p. Blaža
DEBELIACH (Debeljak) Jakob p. Andreja
|
½ km.
½ km.
½ km.
¼ km.
¼ km.
½ km.
½ km.
½ km
koš.
koš.
koš.+ tov.
koš.
koš.
koš.
koš.
koš.
koš.
koš.
koš.
koš.
koš.
koš.
koš.
koš. + tov.
koš.
|
DROLČ
KRIVC
ČROV
TRPIN
HRIBAR
ČEMAŽAR
ČUFER
TRNAR
KLANČAR
MOVŽAR
LUKL
CESAR
JERNEJC
TINE
IVANČK
KLEMEN
JOZLC
TINČK
ČROV
DAVČAR
POSLED
MATEVŽ
ŠLOSAR
OBED
PEPIN MIHA
|
iz priimka Drole
iz priimka Krivic
iz priimka Červ
iz priimka Trpin
iz ledinskega imena Hrib
iz led. imena Čemaževica
iz priimka Čufer
iz priimka Trnar
iz ledinskega imena Klanec
iz ledinskega imena Movž
iz krstnega i. Luka
iz priimka Cesar
iz krstnega imena Jernej
iz krstnega imena Valentin
iz krstnega imena Ivan
iz krstnega imena Klemen
iz krstnega imena Jožef
iz krstnega imena Valentin
iz priimka Červ
iz kraj. imena Davča
iz vzdevka posled
iz krstnega imena Matevž
iz poklicnega imena šlosar
iz priimka Obid
iz krstnih imen Miha, Pepa
|
Seznam hišnih gospodarjev iz leta 1752 je podan v istem vrstnem redu kot v viru, opremljen pa je z oznako posestne kategorije in pa z danes pretežno še prepoznavnimi hišnimi imeni (v viru jih sicer ni), ki smo jih poknjižili samo na glasoslovni ravnini.
Krstna imena so v arhivskem viru zapisana v italijanščini, pri ugotavljanju izvirne slovenske podobe smo se ozirali na podatke o istih osebah v urbarjih (Gioanni Serium je bil Anže Serjun, Gioanni Musnig pa je bil Juvan Muznik).
Hišna imena in njihovo spreminjanje
Hišna imena Hribar, Čemažar in Tŕnar so prišla v Obloke skupaj z novimi gospodarji, ki so s priženitvijo k hiši prinesli tako priimek kot hišno ime. To je lep dokaz, da se ne selijo le priimki, temveč tudi hišna imena. Hišno ime Hribar je že v prvi polovici 18. stoletja prinesel ženin iz Zakojce skupaj s priimkom Štravs. Hišno ime se je ohranilo do danes, priimek pa se je pri hiši medtem zamenjal že dvakrat. Hišno ime Čemažar je v drugi polovici 18. stol. prinesel v Obloke ženin iz Zakojce skupaj s priimkom Golob. Obe imeni sta ostali pri hiši do danes. Hišno ime Trnar je prinesel v prvi polovici 18. stol. v Obloke ženin s Koritnice skupaj s priimkom Ortar. V drugi polovici 20. stol. se je namesto starega hišnega imena začelo pojavljati ime Gragór, po krstnem imenu Gregor, ki so ga v času med 1750 in 1900 nosili kar trije gospodarji.
Hišno ime Drolč je nastalo iz priimka Drole s slovenskim manjšalnim oz. patronimičnim priponskim obrazilom -ič, kar ne preseneča, saj se priimek drži hiše že od leta 1654.
Hišno ime Krivc (hiša je bila porušena po furlanskem potresu l. 1976) je nastalo iz priimka Krivic, ki se je držal hiše do srede 19. stol..
Hišno ime Črov se je pojavilo po tistem, ko se je konec 18. stol. na domačijo priženil ženin s priimkom Červ (oblika črov za črv je v baškem govoru cerkljanska narečna prvina). Priimek in hišno ime sta se ohranila do danes.
Hišno ime Trpin se je pojavilo šele proti koncu 19. stol. s priženitvijo priimka Trpin. Priimek se je kmalu zamenjal, hišno ime je ostalo do danes.
Hišno ime Pri Čufru se je pojavilo potem, ko je proti koncu 18. stol. k hiši s priženitvijo prišel priimek Čufer. Oboje se je ohranilo vse do danes. Iz te hiše izhaja Anton Čufer, oče pisatelja Toneta Čufarja (sin Tone je bil rojen že na Jesenicah in so ga zapisali Čufar, zaradi česar se priimek sklanja Čufarja namesto Čufra).
Hišno ime Klančar je verjetno nastalo iz ledinskega imena Klanec, ki pa ne v listinah ne v živi rabi ni izpričano.
Hišno ime Móvžar je nastalo iz ledinskega imena Na Movžu (iz nem. Moose 'močvirje'). Slovenska različica hišnega imena je bila tudi Na Luži.
Hišno ime Cesar (hiša je bila porušena že v začetku 20. stol.) ohranja slovensko različico priimka Kajzer, ki se je držal hiše od leta 1633 do začetka 19. stoletja.
Hišno ime Davčar se v listinah prvič pojavi v urbarju 1773–1780: Arnei Sgaga detto Dauzar. Takrat se nanaša na domačijo, ki se ji je še pred dobrim desetletjem reklo Pri Obidu (s priženitvijo priimka Obid 1908), pred tem pa so ji rekli Pri Mihu na koncu (podatek iz Statusa animarum z začetka 20. stol.). Na njej so v letih 1752 do1780 izpričani gospodarji s priimkom Zgaga, od 1789 do 1812 pa s priimkom Bric. Slednji se v začetku 19. stol. s poroko preselijo na domačijo, kjer je priimek Bric izpričan že l. 1698. Tu se hišno ime Davčar tudi dokončno ustali, medtem ko se je priimek po drugi svetovni vojni z nakupom hiše zamenjal.
Hišno ime Šlosar (hiša je bila porušena konec 20. stol.) je bilo med najbolj prozornimi, ker je bila pri hiši kovačija z zelo staro tradicijo izdelovanja železnega orodja in podkovskega kovaštva.
Hišno ime Lukl (z nemško manjšalno pripono -l) je bilo z zamenjavo lastnikov po 1. svet. vojni spodrinjeno s hišnim imenom Čebelar (nar. Čwelár), ki ga je njegov lastnik skupaj s priimkom Prezelj prinesel s sabo iz Stržišč (hiša je bila porušena po furlanskem potresu l. 1976).
Hišno ime Pépin Miha je prav tako v rabi šele od začetka 20. stol., prejšnje ime je bilo Pri Strojcu na vasi.
Hišno ime Jozlc je nastalo iz nemške oblike Joza (za Jože) z dvema priponama: nemško -l in slovensko -c.
Namesto Pri Tinu (ne: Pri Tinetu!) je bilo še v začetku 20. stol. Pri Lenartu, namesto Pri Ivánčku je bilo Pri Joklcu (iz krstnega imena Jakob oz. njegovega krna Jak- z narečnim tirolskim prehodom a > o ter z nemško pripono -l in slovensko -c), Pri Črovu na vasi je bilo nekdaj Pri Ribiču, Pri Jernejcu je bilo Pri Lesnikarju, hišno ime Pri Poslédu pa je prejelo tudi konkurenčno različico Pri Tomažu in je danes že skoraj pozabljeno. Izhaja iz vzdevka, za katerega pomen lahko samo domnevamo: 'kdor se je rodil zadnji', 'kdor je zadnji prišel, sezidal hišo'.
Stanje živine po terezijanskem katastru 1752
hišna
številka
|
hišno ime
|
voli
|
krave
|
junice
|
konji
|
OBLOKE
1
2
3
6
7
8
10
11
12
13
|
Movžar
Čufer
Čemažar
Klančar
Drolč
Trpin
Trnar
Hribar
Črov
Krivc
|
11
-
2
-
-
2
1
2
-
2
2
|
31
1
4
3
2
4
3
3
4
3
4
|
10
-
-
2
2
-
1
1
1
1
2
|
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
|
HUDAJUŽNA
1
2
3
4
5
6
8
9
10
11
12
13
14
15
16
SKUPAJ
|
Jernejc
Matevž
Posled
Tinčk
Klemen
Davčar
Cesar
Pepin Miha
Črov
Ivančk
Jozlc
Šlosar
Lukl
Tine
Obed
|
2
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
2
-
-
-
-
13
|
23
1
1
3
1
1
1
1
1
2
2
1
2
2
2
3
54
|
9
-
1
1
-
-
1
1
-
1
-
-
-
1
1
1
19
|
2
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
2
-
-
-
2
|
Vir omogoča tudi vpogled v gospodarsko moč posameznih domačij glede na število glav goveje živine in konj. Vrstni red tokrat zaradi lažje prostorske predstave ustreza starim avstrijskim hišnim številkam, čeprav jih do leta 1770 še ni bilo in jih arhivski vir seveda ne vsebuje.
Po cerkvenem arhivskem viru iz Čedada je bilo l. 1782 v Hudajužni 20 hiš in 125 prebivalcev, v Oblokah pa 15 hiš in okroglih 100 ljudi, medtem ko je bilo po istem viru še okrog 1775 v Hudajužni le 114 ljudi, v Oblokah pa 95. Če izhajamo iz povprečja 6 prebivalcev na hišo v Hudajužni, je štela Hudajužna 1752 okrog 90 ljudi, Obloke pa, s povprečjem skoraj 7 prebivalcev na hišo, okrog 70 ljudi.
Dostları ilə paylaş: |