Sokrat 469-399 pr



Yüklə 10,92 Kb.
tarix07.12.2017
ölçüsü10,92 Kb.
#14172

Splošno o življenju:

  • Vse življenje je preživel v Atenah, zapustil je kraj le, ko je odšel v Peneloponeške vojne.

  • Imel tudi družino, ženo in dva otroka

  • Imel je unikatno osebnost, ki je očarala mnoge, po izgledu je bil čuden, zanemarjen.

  • Menil je da morajo državo voditi filozofi in zaradi svoje politične vpletenosti pri bivši vladajoči sili in posmehovanju takratnih vodij, jr bil obsojen na smrt zaradi kvarjenja mladine in nevernosti v atenske bogove. Strup je izpil prostovoljno.


Dela:



Nauki:

  • Sokrat dejansko ni povedal nobene točno definirane teorije ali definicije

  • Zanimala so ga samo etnična vprašanja

  • Nikoli ni predaval, učil je skozi vprašanja, da je učenec sam prišel do odgovora.

  • Moč filozofije se skriva v živi govorici, dialogu, zato ni nič zapisal.

  • Včasih so bile njegove izjave protislovne, če jih primerjamo iz različnih govorov.

  • Materialističen svet ga ni zanimal (ni hotel denarja od učencev), pomembna je bila samo rast in skrb za dušo.

  • Državo naj vodijo filozofi.

  • Vrlina in znanje sta med seboj povezana, za pravilno razumevanje in rabo vrlino je potrebno znanje.

  • Z vrlino smo že rojeni (sofisti so trdili, da učijo vrlino)

  • Noben človek ne stori zlo dejanje zavedno, zlo izhaja iz nevednosti. Človek z znanjem je hkrati dober človek, ker ne bo počel slabih dejanj iz nevednosti

  • Noben ne ve vsega, ni človeka, ki bi imel popolno znanje, bil popolnoma dober. Tudi sam je zase dokazal, da ne ve vsega in tako ovrgel trditev oraklja v Delfih, hkrati pa mu je bilo v veselje dokazovati nevednost tistih, ki so mislili da vedo vse.

  • Vsak dober človek je tudi pravičen. Meni, da vsak ki stori zlo dejanje bi moral iti takoj sprejeti svojo kazen, drugače bo le dalj časa trpela njegova duša (primer: bolnik išče zdravilo.)

  • Meni, da je država absolutna, kot starši otroku in njene zakone je treba vedno upoštevati (zato zavrne pnudbo pobega iz Aten)


Vplivi:

  • Vsekakor je naredil velik vpliv na Platona, ki je prevzel nekaj idej. Ker je imel mnogo učencev, je bil njegov vpliv močan na zahodni svet filozofije, čeprav ne posreden.

  • Aristip iz Kirene v Severni Afriki ustanovi kirenejsko šolo, pudarja pomen užitka, temu je sledil še Epikur in kasneje rimski pesnik Lukretij Kar.

  • Anisten, sicer Gorgiasov učenec, ustanovil je kinijsko šolo, ki je proti Platonovoem sistemu. Omejuje se na etiko in zadovoljstvo z malim. To izročilo nadaljuje Diogenes, ki poudarja povezanost človeka z naravo.

  • Evklid skuša združiti Parmenidov nauk o enotnosti s Sokratovo etiko. V nauku prevladuje logika poenotenja vsega.

  • Faidon pozunanji in notranje etnično ukoreninjenje človeka prestavi v zunanje, relativne okvire. Človek naj sproti odkriva etnična pravila.


Viri:

  • Janez Juhant: Zgodovina filozofije; Družina d.o.o. Ljbljana 2001

  • Robert C. Solomon & Kathleen M. Higgin: Kratka zgodovina filozofije; ZPS d.o.o. Ljubljana 1998

  • http://personal.ecu.edu/mccarthy/ancient/athens/socrates.html

  • http://www.richeast.org/htwm/greeks/socrates/index.html

  • http://www.san.beck.org/socrates6-influence.html



SOKRAT (469-399 pr.n.št.)



Smrt Sokrata



Napisal: Vito Plahuta 3.H 26.11.2002
Yüklə 10,92 Kb.

Dostları ilə paylaş:




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə