Stenografski bele[KI



Yüklə 328,03 Kb.
səhifə1/9
tarix11.04.2018
ölçüsü328,03 Kb.
#37740
  1   2   3   4   5   6   7   8   9

STENOGRAFSKI BELE[KI

od Sedumdeset i pettata sednica na Sobranieto na Republika Makedonija, odr`ana na 6 oktomvri 2009 godina
Sednicata se odr`a vo Sobranineto na Republika Makedonija, sala 1, so po~etok vo 11,30 ~asot.

Sednicata ja otvori i na nea pretsedava{e gospodin Trajko Veqanoski, pretsedatel na Sobranieto na Republika Makedonija.



Trajko Veqanoski: Dami i gospoda pratenici, ja otvoram 75-ta sednica na Sobranieto na Republika Makedonija.

Pratenicite: Andrej @ernovski, Imer Selmani, Daut Rexepi, Fazli Veliju, Ali Ahmeti, Teuta Arifi, Vulnet Ameti, Ermira Mehmedi, Hristina Run~eva, Fijat Canoski, Aleksandar Nikolovski, Sowa \elova Stojanova, Arben Xaferi, Menduh Ta~i, Imer Aliu, Sadie Iljazi, Meraq Uzeiri Ferati, me izvestija deka se spre~eni da prisustvuvaat na sednicata.

Za sednicata se izvesteni i pokaneti pretsedatelot na Republika Makedonija, pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, ~lenovite na Vladata na Republika Makedonija, Narodniot pravobranitel, pretsedatelot na Sudskiot buxetski sovet.

Za dene{nata sednica go predlagam sledniot dneven red:

1. Dopolnet predlog za izmenuvawe i dopolnuvawe na Buxetot na Republika Makedonija za 2009 godina

Dali ima nekoj predlog za izmenuvawe i dopolnuvawe na predlo`eniot dneven red.

Gi povikuvam pratenicite ako imaat predlozi za izmenuvawe i dopolnuvawe na dnevniot red da se prijavat za zbor.

Blagodaram.

Bidej}i nema prijaveno za zbor, predlo`eniot dneven red go stavam na glasawe.

Ve povikuvam da glasame.

Po predlo`eniot dneven red vkupno glasaa 65 pratenici. Od niv za glasaa 64 pratenici, od glasaweto se vozdr`a 1, protiv nema nikoj.

Konstatiram deka e usvoen predlo`eniot dneven red.

Pred da premineme na rasprava po to~kite od dnevniot red ve potsetuvam deka soglasno ~len 80 stavovi 2 i 3 od Delovnikot na Sobranieto pratenicite da se prijavat za zbor vo rok od edna minuta po otvaraweto na pretresot.

Predlaga~ot i koordinatorite na prateni~kite grupi mo`at da se prijavat za zbor vo tekot na pretresot.

Listata na pratenici ne mo`e da se menuva i da se dopolnuva vo tekot na pretresot.

Ednovremeno ve izvestuvam deka soglasno ~len 85 stav 3 od Delovnikot na Sobranieto pratenikot koj se prijavil za zbor, a ne e prisuten vo salata koj e povikan da govori, go gubi pravoto za zbor za pretresot za koj se prijavil ne mo`e povtorno da se prijavi za istiot pretres.

Soglasno ~len 180 stav 3 od Delovnikot na Sobranieto na Republika Makedonija pratenikot vo tekot na pretresot po Dopolnetiot predlog za izmenuvawe i dopolnuvawe na Buxetot mo`e da govori pove}e pati vo traewe od vkupno 20 minuti, a koordinatorot na prateni~ka grupa vkupno 30 minuti.

Minuvame na to~ka 1 - Dopolnet predlog za izmenuvawe i dopolnuvawe na Buxetot na Republika Makedonija za 2009 godina - vtoro ~itawe

Dopolnetiot predlog za izmenuvawe i dopolnuvawe na Buxetot na Republika Makedonija za 2009 godina vi e dostaven.

Vrz osnova na ~len 180 od Delovnikot na Sobranieto se vodi pretres po predlogot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Buxetot kako po Predlog na zakon vo vtoro ~itawe so {to e zadol`itelen op{t pretres.

Pretresot po Predlogot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Buxetot trae najmnogu tri dena.

Otvoram op{t pretres po Dopolnetiot predlog za izmenuvawe i dopolnuvawe na Buxetot na Republika Makedonija za 2009 godina - vtoro ~itawe.

Go molam ministerot za finansii, gospodin Zoran Stavreski da go prezentira Dopolnetiot predlog za izmenuvawe i dopolnuvawe na Buxetot na Republika Makedonija.

Ima zbor ministerot za finansii, povelete.

Zoran Stavreski: Blagodaram po~ituvan pretsedatel, po~ituvani pratenici.

Vo izminatiot mesec dena predmet na diskusija vo raspravata na pove}e sobraniski komisii be{e Predlogot za izmeni i dopolnuvawa na Buxetot na Republika Makedonija za 2009 godina, kako vtor rebalans na Buxetot koj Vladata na Republika Makedonija go predlo`i do Sobranieto na Republika Makedonija.

Predlo`eniot rebalans ima za cel natamo{no konsolidirawe i prilagoduvawe na javnite finansii i javnata potro{uva~ka vo soglasnost so ostvarenite makroekonomski dvi`ewa i sostojbite vo realniot sektor i pretstavuva instrument na antireciskite merki koj }e pridonese kon stabilizirawe na sostojbite i odr`uvawe na makroekonomskata stabilnost.

Dozvolete da potsetam deka makedonskata ekonomija vo 2009 godina funkcionira{e vo uslovi na golemata svetska recesija, se soo~i so predizvicite na taa recesija i sekako ima{e posledici na taa recesija.

Dvi`ewata vo realniot sektor vo prvite 8 meseci od godinata bea negativni so stapki na pad na bruto doma{niot proizvod od 0,9% vo prviot kvartal i 1,4 % vo vtoriot kvartal od godinata.

Dvi`ewata vo nekoi sektori bea negativni, kako {to se industriskoto proizvotstvo, a od druga strana ima{e sektori koi {to sepak vo uslovi na ovaa kriza ostvarija pozitivni dvi`ewa kako {to be{e grade`ni{tvoto. Se na se toa rezultira{e vo soodvetnite stapki na pad na ekonomijata {to prethodno gi spomnav.

Sekako deka ova ima{e soodvetni posledici i vrz izvr{uvaweto na Buxetot i vo delot na prihodite i vo delot na rashodite. Tokmu toa se i pri~inite zaradi koi {to se predlo`i vtoriot rebalans na Buxetot, {to zna~i prvo i osnovno da se soobrazi javnata potro{uva~ka so slu~uvawata vo realniot sektor vo ekonomijata i vtoro da se realizira opredelbata na Vladata za odr`uvawe na nisko nivo na buxetski deficit do 2,8% od bruto doma{niot proizvod, {to zna~i potrebno e prilagoduvawe na rashodnata strana na Buxetot, so ogled na toa deka na prihodnata strana, prihodite se poniski od o~ekuvanite.

Bi ka`al deka na prihodnata strana so predlo`eniot rebalans izvr{eno e revidirawe na inicijalno planiranite prihodi, nivnot namaluvawe za 4.617.000.000 denari odnosno za 3.2% vo odnos na prethodniot rebalans ili vkupno zaedno so prvata proekcija, zaedno so namaluvaweto koe {to se napravi so prviot rebalans buxetskite prihodi se revidirani nadolu za 9,6%. Toa soodvetno povlekuva i namaluvawe na rashodite na dr`avata so cel da se odr`i planiranoto nivo na buxetskiot deficit. Na rashodnata strana so ovoj rebalans se predlaga namaluvawe na vkupnite rashodi za 4.922.000.000 denari ili za 3,2% vo odnos na prethodniot rebalans, {to vkupno zaedno so namaluvaweto izvr{eno so prviot rebalans pretstavuva namaluvawe na rashodite za 9,2%. Zna~i, stanuva zbor za edno zna~itelno namaluvawe na buxetskite rashodi so dvata rebalansi {to se izvr{uvaat vo ovaa godina.



Bi potsetil deka vo poodelni stavki napraven e napor so ovoj rebalans da se napravi i podobruvawe vo strukturata na buxetskite rashodi. Vo ramkite na toa stavkata za plati i nadomestoci e namalena za 684 milioni denari ili zaedno so prethodnoto namaluvawe na ovaa stavka vkupno namaleni se tro{ocite za plati i nadomestoci ovaa godina za 1.638.000.000 denari ili za okolu 6,5% vo odnos na inicijalnite proekcii. Sli~no e izvr{eno namaluvawe na rashodite za stoki i uslugi. So vtoriot rebalans toa e namaluvawe od 113 milioni denari {to zaedno so prvi~noto namaluvawe od 3.500.000.000 denari pretstavuva vkupno namaluvawe na rashodite za stoki i uslugi za nad 16%. Ili sumarno dvete kategorii za koi {to Vladata zavzema politiki postepeno da gi namaluva vo nasoka na podobruvawe na strukturata na kvalitetot na tro{eweto na buxetskite sredstva, plati, stoki i uslugi so dvata rebalansi ovaa godina se namaluvaat za 5.262.000.000 denari ili za 86 milioni evra.

Ostanatite kategorii i nasproti krizata Vladata predlaga socijalnite trensferi da se proektiraat na re~isi nepromeneto nivo odnosno da se obezbedi navremena isplata na site korisnici na socijalna pomo{, na korisnicite na penzii i drugi nadomestoci za nevraboteni lica, za isplata na zdravstvenite uslugi na Fondot za zdravstveno osiguruvawe i trensferi do privatnite penziski fondovi. Tuka bi sakal da napomenam deka situacijata be{e potpomognata so podobrata naplata na pridonesite {to se izvr{i vrz osnova na reformata napravena so burto platata i integriranata naplata na pridonesite. Vo ramkite na transferite do edinicite na lokalnata samouprava predvideni se pribli`no isto sredstva kako prethodno so vklu~en efekt od zgolemuvaweto na platite soglasno dogovorenata spogodba so SONK za vrabotenite vo obrazovanieto i kulturata. Kone~no kaj kapitalnite rashodi so rebalansot se predlaga namaluvawe za 4.340.000.000 denari vo odnos na prethodno planiranite pri {to intencijata na Vladata e da se namalat site rashodi vo ovoj del koj {to imaat ~isto uvozna komponenta i zatoa najgolemite za{tedi se napraveni kaj proektite kako {to bea nabavka na avtobusi, nabavka na laboratorii i sli~no, a ostanatite proekti nivnata realizacija e svedena na toa kolku sredstva se potrebni do krajot na ovaa godina za realno da se iskoristat sredstvata i na toj na~in e izvr{eno prilagoduvawe na stavkite {to bea predvideni za niza proekti kako {to se izgradbata na stadionot, namaleni se sredstvata za muzejot na VMRO, namaleni se sredstvata za drugi proekti i vo delot na pati{tata vkupnite sredstva prakti~no se namaleni zaradi toa {to se potrebni podgotovki vo delot na realizacijata na kreditnata linija od EBRD, dodeka kreditnata linija od Svetska banka za realizacija na regionalni i lokalni pati{ta }e se realizira spored prvi~nata dinamika odnosno tamu nema namaluvawe. Vo toj del kaj Agencijata za pati{ta vkupnite sredstva se obezbedeni za da mo`e nepre~eno da se realizira rekonstrukcijata na 11 regionalni patni pravci i vo cela Republika Makedonija. Se na se so ovie promeni prihodite se namaleni do iznos od 138.459.000.000 denari, a rashodite 149.594.000.000 denari, odnosno za celiot buxetski deficit konsolidiraniot buxetski deficit na Republika Makedonija so predlo`eniot rebalans }e bide 11.135.000.000 denari {to e ne{to ponisko od prethodno predvideniot deficit od 11.440.000.000 denari. Vo procenti kako procent od bruto doma{niot proizvod toa e 2.8% {to podrazbira deka Makedonija i ponatamu }e ima eden od najniskite buxetski deficiti vo Evropa. Pokrivaweto na planiraniot buxetski deficit }e se izvr{i preku doma{no zadol`uvawe i nadvore{no zadol`uvawe koe {to e ve}e realizirano, zna~i najgolem del e rezultat na izdavaweto na evro-obvrznicata, dodeka vo odnos na doma{noto zadol`uvawe novina so ovoj rebalans e {to se predlaga da se namali doma{noto zadol`uvawe, da se namali iznosot na sredstva {to se pribiraat preku emisii na dr`avni hartii od vrednost i toa predlogot e namaluvaweto vo toj del da iznesuva 25 milioni evra odnosno namesto 6 milijardi denari po taa osnova na neto osnova da bidat povle~eni 4.436.000.000 denari. Toa e sekako so cel pove}e sredstva od bankarskiot sistem i od op{to od likvidnite sredstva vo ekonomijata da bidat ostaveni na raspolagawe na stopanstvoto.

Komisijata za finansirawe i buxet na Sobranieto na Republika Makedonija na sednicata na 33-ta sednica {to be{e odr`ana vo periodot me|u 15 i 22 septemvri kako mati~no rabotno telo go razgleda ovoj Predlog za izmeni i dopolnuvawe na Buxetot za 2009 godina i istiot go usvoi kako dopolnet predlog za izmeni i dopolnuvawa na Buxetot za 2009 godina. Dozvolete vo prodol`enie da ve zapoznam so ishodot od diskusijata vo ramkite na Komisijata. Na Komisijata bea predlo`eni 153 amandmani od koi 13 amandmani se usvoija, a 10 se povlekoa. Usvoenite amandmani se odnesuvaat na slednoto.

Amandman pod reden broj 11, so koj na Sobranieto na Republika Makedonija mu se dodavaat 3 milioni denari za pokrivawe na obvrskite za patni i dnevni rashodi poradi zgolemenata dinamika na aktivnosti na Sobranieto od rabotnite tela na Sobranieto, rabotnite tela na Sobranieto i drugi aktivnosti na doma{en i me|unaroden plan vo posledniot kvartal od 2009 godina. Istite se namaluvaat od Ministerstvoto za informati~ko op{testvo od stavkata nameneta za kupuvawe na mebel, oprema, vozila i ma{ini.

Amandman pod reden broj 13, so koj na Sobranieto na Republika Makedonija mu se dodavaat 2,3 milioni denari so cel navremena isplata na nadomest za 75 anga`irani lica vo kancaliriite za kontakti so gra|anite. Istite se namaluvaat od Ministerstvoto za informati~ko op{testvo od stavkata nameneta za kupuvawe na mebel, oprema, vozila i ma{ini.

Amandman pod reden broj 14, so koj na Direkcijata za za{tita na li~nite podatoci se dodavaat 320 iljadi denari za redovno pokrivawe na obvrskite za komunalni uslugi. Istite se namaluvaat od stavkata na Ministerstvoto za finansii i funkcii na dr`avata nameneta za pla}awe na DDV, za proekti finansirani od donacii.

Amandman pod reden broj 15, so koj vo Buxetot na Komisijata za verifikacija na fakti se dodavaat 210 iljadi denari zaradi redovno pokrivawe na tro{ocite na pet ~lenata Komisija od mestoto na `iveewe do rabotnoto mesto. Istite se namaluvaat od Ministerstvoto za finansii, funkcii na dr`avata od stavkata nameneta za pla}awe na sudski izvr{ni re{enija.

Amandman pod reden broj 16, so koj vo Buxetot na Komisijata za verifikacija na fakti se dodavaat 50 iljadi denari za redovno pokrivawe na obvrskite za komunalni uslugi i istite se namaluvaat od Ministerstvoto za finansii, funkcii na dr`avata.

Amandman pod reden broj 17, so koj vo Buxetot na Komisijata za verifikacija na fakti se dodavaat 75 iljadi denari nameneti za siten invetar i istite se namaluvaat od Ministerstvoto za finansii, funkcii na dr`avata od stavkata nameneta za pla}awe na sudski izvr{ni re{enija.

Amandman pod reden broj 18, so koj vo Buxetot na Komisijata za verifikacija na fakti se dodavaat 50 iljadi denari za popravka i tekovno odr`uvawe na motorni vozila i kompjuterska oprema. Istite se namaluvaat od Ministerstvoto za finansii, funkcii na dr`avata od stavkata nameneta za pla}awe na sudski izvr{ni re{enija.

Amandman pod reden broj 19, so koj vo Buxetot na Komisijata za verifijaci na fakti se dodavaat 100 iljadi denari nameneti za objavuvawe na oglasi za podnesuvawe na izjavi od strana na licata opfateni so zakonot. Istite se namaluvaat od Ministerstvoto za finansii, funkcii na dr`avata od stavkata nameneta za pla}awe na DDV za proekti finansirani od donacii.

Amandman pod reden broj 20, so koj vo Buxetot na Komisijata za verifikacija na fakti se dodavaat 2 milioni denari nameneti za nabavka na osnovni sredstva, so cel normalno funkcionirawe na ovaa novoformirana institucija. Istite se namaluvaat od Ministerstvoto za finansii, funkcii na dr`avata od stavkata nameneta za pla}awe na DDV za proekti finansirani od donacii.

Amandman pod reden broj 21, so koj vo Buxetot na Komisijata za verifikacija na fakti se dodavaat 100 iljadi denari nameneti za izgotvuvawe na komjuterski program za isplata na plati i istite se namaluvaat od Ministerstvoto za finansii, funkcii na dr`avata od stavkata nameneta za pla}awe na DDV za proekti finansirani od donacii.

Amandman pod reden broj 24, so koj vo Buxetot na Agencijata za ostvaruvawe na pravata na zaednicite se dodavaat 200 iljadi denari za redovno pokrivawe na obvrskite na komunalni uslugi. Istite se namaluvaat od Ministerstvoto za finansii, funkcii na dr`avata od stavkata nameneta za pla}awe na DDV za proekti finansirani od donacii.

Amandman pod reden broj 85, so koj vo Buxetot na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka za potrebite na Dr`avniot univerzitet vo Tetovo se dodavaat 15 milioni denari za obezbeduvawe na sredstva za normalno odvivawe na nastavno obrazovniot proces. Istite se namaluvaat od Ministerstvoto za finansii, funkcii na dr`avata od stavkata nameneta za pla}awe na sudski izvr{ni re{enija.

Amandman pod reden broj 87, so koj vo Buxetot na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, Dr`aven univerzitet Tetovo se dodavaat 5 milioni denari za disperizirawe na nastavata na fakultetite vo gradovite Ki~evo, Struga, Skopje i Kumanovo i za istite se namaluva stavkata vo Ministerstvoto za finansii, funkcii na dr`avata od stavkata nameneta za pla}awe na DDV za proekti finansirani od donacii.

Po~ituvani pratenici, soglasno odredbite od Delovnikot na Sobranieto, Vladata na Republika Makedonija na sednicata odr`ana na 23 septemvri go razgleda Dopolnetiot predlog za izmeni i dopolnuvawa na Buxetot za 2009 godina vo koj bea vgradeni i posebno ozna~eni prifatenite amandmani.

Vo soglasnost so planiranite aktivnosti i proekti do krajot na godinata i potrebata za realocirawe na oddelni rashodi, Vladata na Republika Makedonija gi predlo`i i usvoi slednite izmeni na doponetiot predlog.

Da se realociraat sredstva vo iznos od 12 milioni denari za potrebite na Univerzitetot za informati~ki tehnologii vo Ohrid, od koi 3,5 milioni denari za dogovorni uslugi za isplata na anga`irani profesori od stranstvo i 8,5 milioni denari nameneti za oprema, sredstva koi {to }e se obezbedat od Buxetot na Agencijata za pati{ta od stavkata nameneta za grade`ni raboti koi nema da se realiziraat do krajot na godinata.

Da se realociraat sredstva vo iznos od 15 milioni denari za potrebite za doopremuvawe na Univerzitetot Goce Del~ev vo [tip i realizacija na disperziranite studii, sredstva koi }e se obezbedat od Ministerstvoto za finansii od stavkata: funkcii na dr`avata i drugi grade`ni raboti. Da se realociraat sredstva vo iznos od 7,5 milioni denari, za potrebite na Medicinskiot fakultet i eden milion denari za potrebite na Stomatolo{kiot fakultet, so cel izedna~uvawe na presmetkata na platite na vrabotenite vo ovie fakulteti so platite na ostanatite fakulteti koi }e se obezbedat od Ministerstvoto za finansii: funkcii na dr`avata od postojana rezerva.

Da se realociraat sredstva vo iznos od 300 iljadi denari za potrebite na Agencijata za ostvaruvawe na pravata na zaednicite, so cel obezbeduvawe na sredstva za popravki i tekovno odr`uvawe, {to }e se obezbedat od Ministerstvoto za finansii i funkcii na dr`avata od postojana rezerva. Da se realociraat sredstva vo iznos od 20 milioni denari za potrebite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na sopstvenata smetka, so cel obezbeduvawe na sredstva za popravki i tekovno odr`uvawe na opremata koi {to }e se obezbedat od samoto Ministerstvo od stavkata za kupuvawe na oprema. I kone~no, da se realociraat sredstva vo iznos od eden milion denari za potrebite na Biroto za sudski ve{ta~ewa, so cel obezbeduvawe na dopolnitelni sredstva za komunalni uslugi {to }e se obezbedat od funkcii na dr`avata vo Ministerstvoto za finansii. Blagodaram.



Trajko Veqanovski: Blagodaram i jas.

Vrz osnova na ~len 6 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za Narodniot pravobranitel, go molam Narodniot pravobranitel da go obrazlo`i predlogot na presmetkata na razdelot na dopolnetiot predlog za izmenuvawe i dopolnuvawe na Buxetot na Republika Makedonija namenet za Narodniot pravobranitel.

Ima zbor Narodniot pravobranitel gospodinot Ixet Memeti.

Ixet Memeti: Blagodaram pretsedatele.

Po~ituvani i dami i gospoda pratenici ova e prva prilika so najnovite izmeni na Zakonot za Naroden pravobranitel i ovaa isklu~itelno va`na institucija za edno demokratsko op{testvo koja treba da se temeli na toa {to zna~i apsolutna samostojnost i nezavisnost vo vr{eweto na negovata funkcija, a koe i te kako ja vklu~uva i nezavisnosta na finansiraweto. So ova sakam da ka`am deka so najnovite izmeni be{e napraven u{te eden ~ekor napred vo na{eto op{testvo da se zajakne negovata pozicija po odnos na finansiskata nezavisnost. No, so ogled na toa neka ne se raboti za koncipirawe na nov buxet kade {to soglasno najnoviot zakon, ili najnovite izmeni na{ata insitucija bi mo`ela da se vklu~i u{te pri podgotovkata na Buxetot za da gi iska`e svoite potrebi, odnsono da ja iznese svojata presmetka i da se ubedi so vlasta, odnosno so predlaga~ot na Buxetot. Jas za `al malku }e mo`am deneska da zboruvam od toa {to zna~at pozicii odnosno presmetki na institucijata Naroden pravobranitel po odnos na nepre~eno vr{ewe na funkcijata do kraj. No, sepak, bi naglasil samo dve raboti koi isto taka gi razgovarav so pretstavnici od Vladata. No, so ogled na toa deka ne bevme vklu~eni vo komisiskite raspravi, nie ne bevme nitu vo mo`nost da gi iska`eme na{ite potrebi. No, samo da potsetam deka vo ovoj rebalans na institucijata Naroden pravobranitel mu se skrateni 4 milioni i 220 iljadi denari. Toa {to zagri`uva i {to mo`e da ne dovede vo sostojba da ne mo`eme da ja izvr{ime funkcijata, se raboti samo za dve stavki. Svesni i nie kako institucija vo op{testvoto deka se raboti za rebalans koj go diktiraat ekonomskite sostojbi po{iroki, a i vo na{eto op{testvo, smetame deka sepak imalo mo`nost da ne se skratat odredeni raboti, sredstva vo delot na potstavkata 421 t.e. poto~no komunalni uslugi, greewe, komunikacija i transport. Vo ovoj del te{ko deka }e mo`eme do krajot na godinata da gi izvr{uvame na{ite obvrski.

I vtorata stavka koja isto taka mo`e da ni sozdade problemi e stavkata na popravka i tekovno odr`uvawe, a se raboti za pet vozila koi gi ima institucijata Naroden pravobranitel, a koi treba vo posledniot kvartal da bidat registrirani. No, veruvam deka, ako nema proceduralna mo`nost da se izdejstvuva vo rebalansot na Buxetot po odnos barerm na ovie dve stavki, veruvam deka Ministerstvoto za finansii, poto~no Vladata koja ni e partner pri podgotovkata na buxetot, zatoa {to taa e predlaga~ }e najde na~in vo naredniot period da ne ni se slu~uvaat ovie dve bojaznosti {to nie gi imame kako institucija, da mo`eme na poinakov na~in da iznajdeme na~ini i izvori na sredstva od koi }e mo`eme da gi premostuvame, ili bajpasirame ovie dve raboti. Zna~i, se povtoruvam u{te edna{, na{iot zakon e skoro donesen i malku sme hendikepirani po odnos na toa deka ne sme imale mo`nost da u~estvuvame vo sobraniskite komisii za da gi iska`eme na{ite mislewa. Blagodaram.

Trajko Veqanovski: Blagodaram i jas.

Gi povikuvam pratenicite koi sakaat da govorat po op{tiot pretres da se prijavat za zbor.

So ogled na toa deka ima prijaveno pogolem broj na pratenici za zbor, molam slu`bite da podelat listing na prijaveni pratenici za zbor.

Ima zbor gospodinot Jovan Manasievski, povelete.



Jovan Manasievski: Blagodaram gospodine pretsedatele, po~ituvan gospodine ministre, po~ituvani kolegi pratenici,

Za `al golem del re~isi polovina od vremeto za diskusija ministerot go iskoristi da ne informira za detalji koi {to ne se su{tinski za ovaa rasprava. Mislam deka ministerot mo`e{e posu{tinski da go potro{i svoeto vreme vo objasnuvaweto na filozofijata koja {to stoi zad ovoj predlog i vo obrazlagaweto zo{to taa filozofija, toj pristap na zgolemeno odano~uvawe i tro{ewe Vladata go odbrala vo ova krizno vreme i zo{to misli deka toj pristap }e donese rezultati. Jas ne velam deka toj pristap ne e legitimen. Toj pristap e legitimen. Vpro~em vo ovie vremiwa na kriza nekoi od novite vladi vo evropskite dr`avi vsu{nost ja dobija doverbata na gra|anite tokmu na baza na promocija na takva, odano~i i tro{i politika. Od tamu ne mi e jasno zo{to ministerot ne iskoristi barem eden del od svoeto vreme da ni objasni zo{to toj model e potreben vo ovoj period na Republika Makedonija?

So {to se odlikuva ovoj rebalans na buxetot {to go imame pred nas. Prvo, u{te edna{ go potvrduva faktot na zgolemeni zafa}awa od stopanstvoto i gra|anite. Ovoj buxet vo sporedba so minatogodi{niot od 2008 godina po osnova na zafa}awa od stopanstvoto i gra|anite }e bidat pribrani 35 milioni evra pove}e. Zna~i, vo kriznata 2009 godina kade {to }e imame pad na bruto doma{niot proizvod od re~isi 2%, Vladata se opredeluva za dopolnitelni 35 milioni evra da gi odano~i gra|anite i firmite. Toa sosema jasno se gleda od podatocite. Spored zavr{nata smetka za 2008 godina Vladata vkupno pribrala 136 milijardi i 400 milioni denari, ovaa godina planira da pribere 138 milijardi i 450 milioni denari. Zna~i, 35 milioni evra pove}e oddano~uvawe vo krizna godina.

Vtoro, na stranata na tro{ewata, Vladata ovaa krizna godina }e potro{i duri 155 milioni evra pove}e otkolku minatata 2008 godina. I toa jasno se gleda od prilo`enoto. Lani, vo edna uspe{na ekonomska godina so rast na BDP od 5%, Vladata potro{ila 140 milijardi denari, ovaa godina ni predlaga da izglasame tro{ewa na Vladata vo iznos od 149 milijardi i 600 milioni denari. 155 milioni evra pove}e Vladata }e tro{i vo krizna godina. Od toa duri 161 milion evra pove}e }e bidat potro{eni na tekovni rashodi, a za `al kapitalnite rashodi i so ovoj rebalans se namaluvaat od prvi~no proektiranite.

Na prihodnata strana tokmu v~era imavme posebna sednica so Upravata za javni prihodi kade {to gi razgleduvavme najnovite sostojbi so pribiraweto na danocite. Zaklu~no so mesec septemvri, zna~i do 1 oktomvri za tri kvartali, realizacijata na dano~nite prihodi e 89% vo odnos na minatata godina. [to zna~i deka imame potfrlawe od nad 10% vo odnos na minatogodi{no ostvarenoto. Isto taka, vo odnos na nekoi drugi parametri koi {to bea necelosni, me|utoa od koi {to mo`e jasno da se vidi kakvi se sostojbite, dozvolete mi da gi spodelam so vas, na primer vo mesec januari ovaa godina Upravata za javni prihodi preku integriraniot sistem na naplata registrirala isplata na plati na 430 iljadi vraboteni. I vnimavajte koj e trendot. Toj broj poleka se namaluva, fevruari e isto taka 430 iljadi, mart e ve}e 426 iljadi, april 410 iljadi, maj 400 iljadi. Zna~i, za nepolna pola godina 30 iljadi vraboteni pomalku imame na spisocite integrirani {to gi vodi Upravata za javni prihodi. Ili ako sakate od obratna strana brojkata, broj na neisplateni plati na vraboteni vo januari bil samo 12 iljadi i 600, dodeka pak poslednata brojka {to ja imame za mesec juni e nekade okolu 47 iljadi vraboteni ve}e nemaat plati. Zna~i, imame eden dramati~en rast na nelikvidnosta vo firmite koja {to se odrazuva na site planovi. I sega vo takva situacija Vladata planira da pribere 35 milioni evra pove}e. Navistina mnogu e te{ko da se najde soodvetno obrazlo`enie, objasnuvawe. Nie raspravavme za ova na Komisijata za finansirawe i buxet. Za `al, ministerot iako se trude{e, ne uspea da ne ubedi vo davawe na nekakva bilo teorija, bilo fakti koi {to mo`at vakvite golemi jazovi da gi pribli`at, na nekoj na~in da gi razbereme ovie sostojbi. Kako mo`e da priberete 35 milioni evra pove}e od stopanstvoto i gra|anite koga vkupnata stopanska aktivnost vi odi nadolu i koga kako {to gledame po site parametri sosotjbite se vlo{uvaat. Sega, kade ministerot i Vladata go na{le izlezot? Tajnata na ovie zgolemeni prihodi se opredelile ne da bide tolku vo dano~nite prihodi, bidej}i ne mo`e da iscedat tolku kolku {to planiraat, tuku Vladata udrila na nedano~nite prihodi. Da ve potsetam, toa se razni taksi, nadomestoci, kazni i drugi administrativni uslugi se zgolemeni vo odnos na minatata godina za 51 milion e vra. Zna~i, vnimavajte, vo krizna godina dr`avata preku ovie razni administrativni oblici i represivni oblici, nadomestoci, kazni taksi i ostanati administrativni uslugi }e pribere duri 51 milion evra pove}e. Objasnete mi ja logikata vo ovoj koncept na Vladata? Ili dozvolete mi za da bidam pokonkreten da odam po stavki.

Kaj bilansot na prihodi na stranica 85 stavka 718, taksi za koristewe, ili dozvoli za vr{ewe na dejnost. Ovaa stavka se zgolemuva za 300 milioni denari vo odnos na 2008 godina. Vo 2008 godina se sobrani 4 milijardi i 500 milioni denari, sega se planira da bidat sobrani 4 milijardi i 780 milioni denari.

Ponatamu, stavka 722, taksi i nadomestoci. Ova e nova stavka, plus 265 milioni denari pove}e }e bidat sobrani od 2008 godina. Vo 2008 godina se sobrani mililjarda i 300,ovaa godina Vladata planira da sobere 2 milijardi i 160 milioni denari.

Naredna stavka 723, administrativni taksi i nadomestoci. Zna~i, nova stavka. Ovaa e treta so taksi i nadomestoci. Taa se zgolemuva za cela milijarda i 350 milioni denari, ili za fantasti~ni 22 milioni evra. Minatata godina po odnos na ovaa st avka se sobrani 4 milijardi i 400 milioni denari, ovaa godina 5 milijardi i 750 milioni denari. Ponatamu, stavka 724, drugi Vladini uslugi. Gospod znae {to se ova zna~i. Plus 120 milioni denari. Minatata godina bile sobrani milijarda i 590 milioni denari, ovaa godina, milijarda i 715 milioni denari. Poglednete citirav pet stavki za razni taksi, kazni i nadomestoci i vladini uslugi. Vkupnoto optovaruvawe samo na ovie e preku 2,5 milijardi denari. I ka`ete mi sega dali e logi~no, {to zna~i ova zgolemuvawe sekade? Zna~i, deka }e imame poskapa dr`ava, zna~i deka makedonskata dr`ava, makedonskata vlada vizavi korisnicite bilo da se gra|ani, ili firmi za ovaa godina }e bide poskapa za preku 30 milioni evra.

Gospodine ministre, vo krizna godina ne e li logi~no Vladata da gi poevtinuva uslugite kon klientite? Od kade ovaa perverzna idea vo krizna godina vie da gi zgolemite i taksite i nadomestocite i kaznite i drugite vladini uslugi. Jasno e, danocite vi odat nadolu, toa go potvrdi Upravata za javni prihodi, mora od nekade toj jaz da go popolnite i udri po gra|anite i firmite so kazni, taksi, i nadomestoci. Ako na{ata dr`ava i vo minatoto i na{ata Vlada be{e ocenuvana so pravo kako premnogu skapa, sega vo ovaa krizna godina so vakvo zgolemuvawe na cenite na vladinite uslugi navistina nie ja odminavme skoja merka, gospodine ministre. I za ova pra{awe dol`ite objasnuvawe. Ne da ka`ete tuka za 50 iljadi denari deka ste zgolemile buxet na odredena institucija, tuku koja perverzna logika stoi zad toa vo krizna godina drasti~no ja zgolemuvate cenata na vladinite uslugi. I toa ne smee i ne mo`e da bide prifateno nitu od pratenicite od opozicijata, nitu od pratenicite od mnozinstvoto, zatoa {to nema nikakva logika. Osven toa, na prihodnata strana ova e godina i na rekordno zadol`uvawe. Nikoga{ vo svojata 18 godi{na istorija na nezavisnost Republika Makedonija ne se zadol`ila pove}e vo edna godina. Zna~i, zadol`uvawata vo stranstvo ovaa godina se planirani da iznesuvaat 14 milijardi i 800 milioni denari, ili nad 240 milioni evra.

Dozvolete mi vo ovaa svoja analiza sega da prejdam na rashodnata strana, zatoa {to dokolku i mo`ete da dadete konceptualno objasnenie za prifa}aweto na ovaa odano~i i tro{i politika, vo takvata politika e mnogu va`en ovoj vtoriot del. Zna~i, kaj se tro{at parite. Ovaa analiza {to vie ja davate niz Buxetot e jasna deka za `al ogromen del od parite odat na neproduktivni tro{oci. Vsu{nost i onie kratewe za koi {to govorite od 81 milion evra za koj {to se krati rashodnata strana vo odnos na prethodno proektiraniot Buxet, 73 milioni evra se kaj kapitalnite rashodi, od koi {to duri 38 milioni evra kratite kaj grade`nite raboti. Pa koja e logikata na ovaa politika odano~i i tro{i, ako tro{ewata vi se naso~eni kon neproduktivni rashodi. Ako se naso~eni kon razvojni infrastrukturni proekti, toga{ mo`eme duri da ja prifatime taa politika kako ispravna vo krizni vremiwa, kako element na anticikli~na vkupna vladina politika.

Me|utoa, vie da oddano~uvate pove}e, da pribirate pove}e kazni i nadomestoci, a da gi tro{ite tie sredstva za neproduktivni rashodi, za tekovno pre`ivuvawe i odr`uvawe na brojnata administracija e navistina, navistina neprifatlivo.

I dozvoelte samo nekolku argumenti vo ovaa nasoka. Koga govorev kolku e skapa na{ata Vlada, makedonskata Vlada. Samo za plati, samo za plati vo sporedba so 2008 godina }e potro{ite gospodine ministre 57 miliona evra pove}e. Pa dali e toa vo red.

Eve, stranica 86 rashodnata strana, minatata godina po zavr{na smetka se potro{eni 20 milijardi i 800 milioni denari, ovaa godina planirate 23 milijardi i 500 milioni denari. 57 miliona evra pove}e za plati.

Za raznite taksi i nadomestoci, ve}e za toa govorev. Efektot so platite, zna~i imame nad 100 milioni evra vkupno poskapuvawe na uslugite {to gi dava dr`avata. Bidejki vo sekoja usluga kako imput gi imate ovie elementi.

Se razbira va{ata omilena stavka, ne samo va{a nego i na prethodnicite va{i, dogovornite uslugi ne gi namaluvate, zgolemeni se za 37 milioni denari, me|utoa okolu toa pra{awe ve}e site se iscrpevme okolu govoreweto za toa pra{awe. Jas o~ekuvam da so naredniot Buxet kako {to ni be{e veteno deka mo`e da nastane nekoe ras~istuvawe makar vo klasifikaciska smisla za da ne gi gledame ovie navistina lo{i brojki {to se nametnuvaat od edno nepristrasno ~itawe na Buxetot.

Govorev pred malku i za lo{ata struktura na tekovnite rashodi, zna~i vie od prethodno planiranite inicijalno so Buxetot za 2009 godina 29 milijardi denari, toa vi be{e brojkata so koja {to isko~ivte na 31 dekemvri minatata godina i koga go glasavme Buxetot, sega vie se simnavte na 20 milioni poto~no 19 milijardi i 380 milioni denari. Zna~i straoten pad vo realizacijata na kapitalnite rashodi. I tuka morate da prevzemete vie gospodine ministre odgovornost. Eve ne se ~udite, eve se brojkite. So inicijalniot Buxet planiravte 29 milijardi, so prviot rebalans gi simnavte na 23 milijardi, sega na 19 milijardi,a minatata godina se realizirani 20 milijardi. Zna~i, povtorno vo krizna godina vie za razvojni proekti, za infrastrukturni proekti }e potro{ite pomalku otkolku minatata godina. [to ne e dobro i {to site treba da ne zagri`i, me|utoa {to treba vas da ve pottikne na akcija. Jas go spomnav primerot so Ministerstvoto za transport i vrski, edno krajno nesposobno Ministerstvo koe {to vo ba{ka na kratewata poradi nesposobnost za realizacija vo prethodnite rebalansi, vo ovoj rebalans kratime 50% od sredstvata zatoa {to ova Ministerstvo ne e sposobno da gi realizira. Zna~i, od predvidenite 2 milijardi i 400 milioni denari koi {to trebalo da gi realizira Ministerstvoto za transport i vrski, sega go sveduvame na milijarda i 400 milioni denari. Zna~i cela milijarda ova Ministerstvoto ne e sposobno da realizira.

Kako u{te eden kolateralen argument na ova {to go govoram na vkupnoto poskapuvawe na uslugite mo`e da poslu`i i razdelot 04001 na Vladata na Republika Makedonija na stranica 93 kade {to od site buxetski korisnici Vladata e edinstveniot kaj {to ima rastewe na Buxetot. I navistina ako govorite za principielnost vie treba barem vo va{ata stavka, vo stavkata na Vladata da skratite, a ne da napravite zgolemuvawe od 770 milioni na 850 milioni denari. Ne e fer, ne e vo red, nitu prema drugite buxetski korisnici, nitu prema stopanstvoto, nitu prema gra|anite. Ispa|a deka vo ovaa krizna godina samo Vladata treba da tro{i pove}e. So koe obrazlo`enie, so koja logika te{ko e i da se pretpostavi, a u{te pote{ko i da se obrazlo`i.

Kako rezultat na site ovie parametri {to gi navedov, so sigurnost mo`e da se ka`e deka ova ne e antikrizen Buxet i deka ne mo`e da go prodavate tuka kako antikrizna merka. Deka ovoj Buxet e alibi poteg kon javnosta kon se ponervoznoto stopanstvo kon se poiscrpenite gra|ani da se ka`e deka Vladata sepak vo ovie krizni vremiwa prezema ne{to. Me|utoa site ovie parametri govorat deka politikata na Vladata e naso~ena kon natamo{no cedewe i preku dano~nite prihodi i preku kaznite, nadomestocite i taksite, {to pove}e pari da se priberat vo Buxetot i potoa soglasno politi~kite prioriteti na Vladata da se vr{i tro{ewe na tie sredstva. Efektot od toa e natamo{no gu{ewe na stopanstvoto i cedewe i marginalizacija i vie ne prestanuvate so taa politika, eve denes dodeka govorime trae najnovata aukcija kade {to planirate 40 milioni evra da priberete za finansirawe na buxetskiot deficit i na toj na~in dopolnitelno vr{ite istisnuvawe na firmite od mo`nosta da dojdat do novi bankarski sve`i pari.

Vrz osnova na seto ova ka`ano i osobeno vrz osnova na v~era{nite podatoci a`urirawe na Upravata za javni prihodi, ve}e stanuva sosema izvesno deka prihodnata strana i pokraj ova agresivno kaznuvawe i ova agresivno nametnuvawe na novi taksi i nadomestoci, deka prihodnata strana nema da mo`e da ja analizirate i ottamu kraen moment e da se pomirite so toj fakt i da prevzemete silni ~ekori i za kratewe i na rashodnata strana. Zatoa {to vaka kako {to ste trgnale buxetskiot deficit }e vi bide pogolem od proektiraniot. Zna~i }e vi bide sigurno nad 200 milioni evra, {to mo`e da se vidi od ovie mese~ni prilivi, odlivi i sostojbi na buxetskata smetka. So pravo mnogumina od vas }e ka`at deka Buxetot za 2009 godina e ve}e zavr{ena rabota, bidejki ni pretstoi u{te eden kvartal. Me|utoa, ve molam gospodine ministre, vrz osnova na ova traumati~no iskustvo od ovaa godina, dobro da se podgotvite za naredniot Buxet od 2010 godina, nemojte povtorno da vleguvate vo nekoj rozov film, deka narednata godina }e bide godina na rast i da predviduvate u{te pomegalomanski Buxet. Dajte poskromno, po{tedlivo da trgneme i za takva {tedliva politika }e dobiete poddr{ka i od opozicijata. Blagodaram.


Yüklə 328,03 Kb.

Dostları ilə paylaş:
  1   2   3   4   5   6   7   8   9




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə