Teden astronomije v Prirodoslovnem muzeju Slovenije



Yüklə 17,62 Kb.
tarix26.05.2018
ölçüsü17,62 Kb.
#45986

  1. teden astronomije v Prirodoslovnem muzeju Slovenije


astronomija znak rgb_obrezan.jpg
Padci meteoritov in opazovanja svetlih kometov so redke priložnosti, ki vzbujajo marsikatero čustvo in misli. Zato smo združili prihod »kometa stoletja« ISON in odkritje novega meteorita, ki je padel na območje Slovenije v prireditev z rdečo nitjo Mala telesa Osončja. Namenjena je vsem, ki jih zanima astronomija, meteoriti ali si preprosto želijo ogledati čarobno zvezdnato nebo in o njem izvedeti veliko zanimivega.
V atriju muzejske stavbe na Prešernovi 20 v Ljubljani (vhod za obiskovalce z Muzejse ulice 1) smo pripravili več tematskih razstav, interaktivnih vsebin, ogledov filmov in ogled zvezdnega neba v največjem digitalnem planetariju v Sloveniji. Predstavljen je model Osončja v realnih sorazmerjih glede na velikost in medsebojno oddaljenost. Na vesoljski tehtnici boste ugotavljali kako težki ste na planetih našega Osončja. Program spremljajo delavnice in vodstva po razstavi. Od torka do petka so organizirana poljudna predavanja priznanih strokovnjakov s področja astronomije in geologije. Odprta sta tudi fotonatečaja na temo » »Komet leta 2013 in ISON« in »Telesa osončja na našem nebu«. za Podrobnejši program je priložen v posebni datoteki.
Posamezne vsebine so prilagojene ranljivim skupinam: velike fotografije Sonca in planetov, replike meteoritov za dotikanje, površje Marsa in Merkurja za dotikanje, prilagoditev vsebin v brajici.

Odpiralni čas:

Od torka do petka od 10. do 20. ure,

v soboto in nedeljo do 18. ure.
Vstopnine:

Vstopnine na prireditev v atriju (brez ogleda planetarija) NI.

Predavanja so brezplačna.

Delavnica za male in velike otroke v soboto popoldne je brezplačna, vstopnice so na voljo na blagajni in preko spleta: http://www.pms-lj.si/si/trgovina (do zasedbe prostih mest).


Ogled planetarija 3,00 EUR, nakup vstopnic je možen tudi preko spleta (število vstopnic je omejeno).

Delavnica za otroke v soboto dopoldne: 2,50 EUR, nakup vstopnic je možen tudi preko spleta (do zasedbe prostih mest).


O meteoritih

Velika večina meteoritov izvira iz glavnega asteroidnega pasu med Marsom in Jupitrom. Stari so okoli 4,6 milijarde let in so edinstvene priče nastanka našega Osončja. Če so majhni, ob padcu ne povzročijo večje škode, veliki pa lahko povsem spremenijo podobo Zemlje. Padci velikih meteoritov so večkrat v Zemljini zgodovini vplivali na globalne spremembe podnebja in s tem zaznamovali evolucijo življenja.


Meteoriti so sestavljeni iz mineralov. Na podlagi razmerja med silikatnimi minerali in stekla ter kovinskimi minerali ločimo kamnite, kamnito - železove in železove meteorite. Za večino meteoritov velja, da imajo višjo gostoto kot kamnine v njegovi okolici. Poleg tega imajo temno rjavo do črno žgalno skorjo, jamice na površini, v notranjosti so svetli, beli ali sivi, in običajno so magnetni.

Novi meteorit na območju Slovenije
Meteorit Jezersko je našel planinec Božidar Jernej Malovrh 13.9.1992, kakih 50 metrov jugozahodno od Češke koče. Pomislil je, da je našel ostanek taline, a ker je bil tako drugačen od preostalih kosov kamnin, ga je vzel s seboj v dolino. Doma je preizkusil kamen z magnetom in ugotovil, da se privlačita. Kamen je najditelj najprej shranil v omaro v dnevni sobi, nato pa ga je prenesel v klet. Sčasoma so podatki o najdbi na kamnu zbledeli, ob pospravljanju pa ga je najditelj še večkrat opazoval. Po več kot dvajsetih letih je kamen pokazal nekdanjemu sodelavcu Davorinu Preisingerju, ki mu je svetoval naj se obrne na geologe, da kamen raziščejo.
Strokovnjaki z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, Geološkega zavoda Slovenije in Prirodoslovnega muzeja Slovenije so meteorit v dogovoru z najditeljem prerezali in odvzeli primerno koli

ino materiala za analize. Da se neki meteorit vpiše v mednarodno bazo podatkov in s tem postane mednarodno priznan in prepoznaven, je namreč potrebna vrsta raziskav, poleg morfološkega opisa tudi podrobna analiza mineralne in kemijske sestave. Danes vemo, da je meteorit Jezersko – meteoriti dobijo ime po najbližjem kraju padca oziroma najdbe – kamniti meteorit hondrit. Sestavljen je pretežno iz silikatov, pogosti pa so tudi za meteorite značilni kovinski minerali, ki nastopajo v obliki velikih polj med hondrulami in kot vklju



ki v hondrulah. Glede na mineralno in kemijsko sestavo glavnih mineralov spada meteorit Jezersko med kamnite meteorite hondrite z visoko vsebnostjo železovih mineralov (H4 hondriti).
Meteorit Jezersko je šele četrti meteorit, ki je padel in bil najden na območju Slovenije. Prvič bo javnosti predstavljen na 1. tednu astronomije v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
Fotografije:
01_najditelj.jpg Najditelj meteorita Jezersko je planinec Božidar Jernej Malovrh. Foto: Miha Jeršek
02_najditelj_z_ zeno.jpg Božidar Jernej Malovrh z ženo Vero Malovrh. Foto: Miha Jeršek
03_v_objemu.jpg Objem meteorita je vedno čustveno doživetje. Le redki imajo to srečo, da ga tudi najdejo. Foto: Miha Jeršek
04_izdelava_replike.jpg V preparatorsko restavratorski delavnici Prirodoslovnega muzeja Slovenije so izdelali kalup in repliko meteorita Jezersko. Foto: Miha Jeršek
05_meteorit_jezersko.jpg Meteorit Jezersko je padel nedaleč od Češke koče. Njegova masa pred rezanjem in poliranjem je bila 1.380 g, dimenzije pa 13 x 8 x 7 cm. Spada med kamnite meteorite hondrite.
06_meteorit_jezersko.jpg Meteorit Jezersko s spolirano površino ima maso 1032 gramov. Foto: Ciril Mlinar
07_meteorit_jezersko.jpg Tanka žgalna skorja meteorita Jezersko je posledica žarenja v ozračju. Foto: Ciril Mlinar
08_meteorit_jezersko.jpg Hondrule, kroglaste tvorbe, ki so značilne za kamnite meteorite hondrite, so tudi v meteoritu Jezersko. Foto: Ciril Mlinar
09_olivinova_hondrula pod mikroskopom. Olivinova hondrula pod mikroskopom. Foto: Bojan Ambrožič


Komet ISON
Komet C/2012 S1 (ISON) sta 21. septembra 2012 odkrila beloruski astronom Vitalij Nevski in rus Artjom Novičonok z ne prav velikim 40-centimetrskim teleskopom. Kmalu po odkritju so številni astronomi po svetu začeli podrobno opazovati komet in mu tudi izračunali tir, po katerem potuje med planeti. Pokazalo se je, da gre za do dva kilometra veliko ledeno telo, ki prihaja iz Oortovega oblaka, od Sonca skoraj svetlobno leto oddaljenega območja Osončja, kjer je roj na milijone podobnih teles. Jedra kometov, ki prihajajo iz tega območja, štejemo med neperiodične komete, saj je njihova obhodna doba več tisoč let, navadno pa v bližino Sonca pridejo le enkrat. To pa pomeni, da so to »sveži« kometi, ki vsebujejo veliko lahkohlapnih snovi, na primer zmrznjeni ogljikov dioksid, ki se v bližini Sonca sprostijo in se zaradi tega razvijejo v razsežne in zelo svetle komete – »komete stoletja«. Navdušenje in velika pričakovanja astronomov je podžgalo še dejstvo, da bo ISON 28. novembra 2013 letel zelo blizu Sonca, v prisončju vsega 1 165 000 kilometrov od fotosfere oz. navideznega površja Sonca. Od bližine Sonca razgreti komet namreč oddaja ogromno snovi in posledično nastane velik in svetel rep. Prav tak komet pa je prava nebesna atrakcija. Do sedaj še ni bilo priložnosti, da bi z vsemi modernimi astronomskimi opazovalnimi napravami spremljali obnašanje svežega kometa, ki leti tako blizu Sonca, zato je zanimanje strokovne in širše javnosti za ta komet zelo veliko.
Čeprav lahko astronomi kometom z veliko natančnostjo izračunajo orbite, pa je njihovo obnašanje v bližini Sonca nepredvidljivo, še posebej za »sveže« komete iz Oortovega oblaka in še posebej za take, ki letijo zelo blizu Sonca. V tem smislu je vsak komet unikum. Za ISON so bili možni sledeči scenariji:

1. ISON bo razpadel že na poti proti Soncu.

Njegovo jedro še je rahel skupek vodnega ledu in drugih bolj hlapljivih sestavin, ki še niso bile izpostavljene ogrevanju Sonca. Močen notranji tlak hlapljivih sestavin, ki se sproščajo zaradi segrevanja pod vplivom Sonca, lahko raztrga jedro kometa, še preden pride v prisončje. Nekaj takega se je zgodilo s kometom Elenin leta 2011. V tem primeru se komet ne bo razvil v veliki komet stoletja.

2. ISON bo v prisončju razpadel in izpuhtel

V tem primeru bo komet na poti proti Soncu postajal vse svetlejši in ga bo mogoče videti z amaterskimi teleskopi. V prisončju ga bo težnost Sonca in silovita »vročina« raztrgala. Z naše perspektive ne bo več prišel izza Sonca, lahko pa bodo prve dni decembra vidni njegovi ostanki kot velika svetla perjanica v bližini Sonca.

3. ISON bo postal komet stoletja

Komet ne bi razpadel, kar bi bil za opazovalce na Zemlji najimenitnejši izid. Ko bo prišel izza Sonca, torej zadnje dni novembra in prve dni decembra, bo ISON tako svetel, da bi bil njegov rep viden sredi belega dne, če bi z roko zastrli Sonce. Potem bi ga lahko kar brez daljnogleda videli verjetno še ves december v zgodnjih jutranjih urah.
Razvoj dogodkov do 28. novembra

Ko je komet v bližini Sonca, so nekaj ur stari podatki in meritve že zastareli, saj je razvoj dogodkov zelo hiter. Zato lahko povzamemo le dogajanje do 28. novembra.

Scenarij razpada kometa se ni zgodil, čeprav so v drugi polovici novembra nekateri opazovalci in mediji poročali o tem. Komet se je postopoma približeval Soncu in postajal vse svetlejši. Tudi iz naših krajev ga je bilo v jutranjih urah in ob jasnem vremenu mogoče fotografsko spremljati do 27. novembra. Spremljali pa so ga tudi nekateri vesoljski observatoriji. 27. novembra se je Soncu že toliko približal, da je prišel v zorno polje kamer vesoljskega observatorija za stalno spremljanje Sonca SOHO. Komet je na teh posnetkih še vedno videti neokrnjen, ni pa mogoče vedeti, če bo preživel let v neposredni bližini Sonca. Če bo, potem bo v nekaj dneh postal njegov rep zelo razsežen in svetel. V tem primeru ga bo mogoče opazovati zjutraj pred vzhodom Sonca in zvečer po zahodu Sonca. Sprva bo Soncu zelo blizu, a se bo postopoma oddaljeval od njega in bo vse manj svetel. Če bo res zelo svetel, ga bo 29. novembru mogoče ob ugodnih vremenskih pogojih videti tudi podnevi.
*Kometom, ki letijo v neposredni bližini Sonca, v angleščini pravijo sungrazing comets, v slovenščini pa nimamo udomačenega izraza, čeprav se v zadnjem času uveljavlja Sonce oplazni kometi.
Fotografije:
Komet1

Vitalij Nevski (desno) in Artjom Novičonok, odkritelja kometa C/2012 S1 v okviru opazovalnega programa ISON. Javnost danes ta komet pozna kar pod imenom ISON. Foto: V. Nevski, A. Novičonok


Komet2

Komet ISON je v drugi polovici novembra razvil razsežen rep. Foto: Waldemar Skorupa


Komet3

Komet ISON se bliža Soncu in je še vedno cel. Posnel ga je vesoljski observatorij SOHO s kamero LASCO C3. Foto: ESA/NASA/Karl Battams



Komet4

Vidnost kometa ISON v prvi polovici decembra letos. Ilustracija: Sky & Telescope
Yüklə 17,62 Kb.

Dostları ilə paylaş:




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə