|
Tok dohodkov in tok izdatkov
|
tarix | 17.09.2018 | ölçüsü | 380,5 Kb. | | #68979 |
|
Tok dohodkov in tok izdatkov M = P * Y / v nominalno povpraševanje po denarju; m = Y / v = k * Y povpraševanje po realni blagajni 1000 1000 1000
Povpraševanje po denarju (realni blagajni): m = f (Y/v, i) Dohodek od vezav denarja v banki: D = (n-1)/n * i *Y - n * A n – število vezav, i –obrestna mera, Y – dohodek (finančna sredstva), A- stroški poti v banko Optimalno število vezav denarja: n = i * Y/ 2A
J.M. Keynes J.M. Keynes Vrednost obveznice: V =1/i i - dejanska obrestna mera Ve=1/ie ie - pričakovana obrestna mera Izguba ali dobiček na kapitalu W = (Ve-V)/V = (1/ie-1/i)/(1/i) = i/ie - 1 Skupen zaslužek obveznice: S = W + i = i/ie - 1 + i Kritična obrestna mera: ic=1/(1+1/ie) Če je i > ic se splača imeti obveznico Likvidnostna past, negotovost mL = f (Y, i, B) dmL/dY>0, dmL/di<0, dmL/dB>0
(1) Uravnavanje količine denarja v obtoku: menjalna enačba (1) Uravnavanje količine denarja v obtoku: menjalna enačba M*h = p*Y M =p*Y/h politika odprtega trga (odkup in prodaja deviz, državnih vredn. papirjev, drugih vredn. papirjev, izdaja lastnih vred. papirjev) kreditiranje bank (likvidnostni in lombardni krediti) določanje obrestne mere oz.eskontne stopnje (2) Skrb za likvidnost bančnega sistema: predpisovanje obvezne rezerve določanje razmerij med pasivo in aktivo kapitalska ustreznost
(3) Kontrola bank in hranilnic: licenca za poslovanje, določanje vrste in obsega poslov, licenca direktorjem bank (3) Kontrola bank in hranilnic: licenca za poslovanje, določanje vrste in obsega poslov, licenca direktorjem bank (4) Izdaja bankovcev in pošiljanje v obtok kovancev: (5) Predpisovanje pravil za jamstvo hranilnih vlog: (6) Informacijski sistem: spremljanje finančnih tokov
Denarni agregati (definicija ECB) Denarni agregati (definicija ECB) M0 – primarni denar (gotovina+depoziti bank pri centralni banki) M1 – denar (gotovina + vpogledne vloge, depoziti na vpogled) M2 – širši denar (M1 + vloge z ročnostjo do dveh let oziroma vloge na odpoklic do treh mesecev) M3 – obveznosti poslovnih bank (M2 + pogodbe o povratnem nakupu, delnice oziroma točke odprtih investicijskih skladov denarnega trga ter dolžniški vrednostni papirji z zapadlostjo do dveh let) M0 = G(gotovina) + RR(obvezne rezerve) + ER (neobvezne rezerve) M1 = G(gotovina) + DD (vpogledne vloge)
M1/M0=(G+DD)/(G+RR+ER) M1/M0=(G+DD)/(G+RR+ER) če definiramo g=G/DD, r=RR/DD in e=ER/DD in delimo enačbo z DD dobimo M1/M0=(G/DD+DD/DD)/(G/DD+RR/DD+ER/DD) M1/M0 = (1+g)/(g+r+e) denarni multiplikator g –razmerje med gotovino in vpoglednimi vlogami (prebivalstvo) r – stopnja obvezne rezerve (BS) e – stopnja dodatne rezerve (banke) M1 = (1+g)/(g+r+e)*M0
Povezava valut v enoten sistem proti valutam tretjih držav, Povezava valut v enoten sistem proti valutam tretjih držav, Fiksni medsebojni tečaji valut držav članic ekonomske skupnosti, Znotraj ekonomske skupnosti so plačila z valutami držav članic svobodna, Ni mehanizma koordinacije ekonomskih politik članic, Posamezna država članica lahko ustvari primanjkljaj znotraj ali izven ekonomske skupnosti.
Vrste denarnih unij (de facto in sporazmne) - domače plačilno sredstvo vezano na tuje, ASH->DEM - prevzem tuje cvalute kot plačilnega sredstva, Črna gora € - sporazumne denarne unija uporabljajo svoj in tuj denar, Skandinavska - uvedba skupne valute poleg te se uporablja še domača začetki € - skupna valuta Primeri - 1865-1870 Latinska evropska denarna unija, obramba bimetalizma, zlato in srebro (Švica, Belgija, Francija, Italija) francosko-nemška vojna 1870-71, Nemčija zlati standard - 1873-1924 Skandinavska denarna unija, uporaba valut Danska, Norveška, Švedska - Bretton Woods 1944-1971, US$, zamenljivost za zlato, inflacija v šestdesetih, 1971 proglasitev nezamenljivosti US$, divergenca med evropskimi valutami, devalvacije, “kača”, “kača v tunelu”
Centralizacija monetarne politike, Centralizacija monetarne politike, Enotna centralna banka ali enotno voden sistem centralnih bank članic Konvertibilnost valut članic unije, Enotno delovanje finančnega trga v državah članicah, Integracija trga kapitala, Enaka oziroma podobna inflacija, Harmonizacija fiskalnih sistemov članic, Plačilno bilančna neskladja nadomeščena z neusklajenostmi po regijah, Podobna raven gospodarske razvitosti držav članic, Dobro razvit sistem transferov sredstev v manj razvite regije in v regije, ki jih nadpovprečno prizadene zunanji šok, Prilagoditev ravni plač v članicah enotni ravni plač v uniji, Stalna koordinacija vseh ekonomskih politik držav članic.
Večja integriranost trga blaga, storitev in produkcijskih faktorjev. Večja integriranost trga blaga, storitev in produkcijskih faktorjev. Transparentne in primerljive cene. Povečana konkurenca in specializacija. Boljša alokacija zmogljivosti. Stabilnost cen, obresti in deviznega tečaja do valut tretjih držav. Znižani stroški transakcij med valutami in stroški zavarovanja tveganja sprememb deviznega tečaja (hedging). Zmanjšane omejitve pri trgovanju ustvarjajo dodatno menjavo. Manjše tveganje pri dolgoročnih investicijskih odločitvah. Koordinacija ekonomskih politik zmanjšuje tržne distorzije kadar pride do makroekonomskega neravnovesja. Zmanjšanje potreb posamezne države po deviznih rezervah. Potrebne so le še za poslovanje s tretjimi državami. Ustvarjeni pogoji za dodatno akumulacijo kapitala
Izguba samostojne monetarne in z njo tečajne politike - pomembna v primeru, če imajo države članice različen poslovni cikel. Izguba samostojne monetarne in z njo tečajne politike - pomembna v primeru, če imajo države članice različen poslovni cikel. Podobnost poslovnega cikla je odvisna od gospodarske povezanosti držav, zlasti njihove medsebojne menjave. Manjša produktivnost produkcijskega faktorja v državi članici vodi do njegove nezaposlenosti. Rešitev je v mobilnosti dela in fleksibilnosti plač. Kapital priteka v gospodarsko najbolj uspešne regije. Iz gospodarsko manj uspešnih regij kapital odteka. Rešitev je v transferih med uspešnejšimi in manj uspešnimi regijami. Država izgubi seigniorage – dohodek od gotovine, po kateri povprašuje tujina. V resnici gre za obliko javnega dolga, ki se lahko nadomesti z drugo obliko tega dolga.
Ali je smiselno odpraviti nacionalno valuto? Ali je smiselno odpraviti nacionalno valuto? Tečaji – apreciacija in depreciacija devalvacija in revalvacija Kriteriji za optimalno denarno področje mobilnost dela (Mundell) diverzifikacija produktov (Kenen) odprtost (McKinnon) fiskalni transferi homogenost preferenc solidarnost Ali je EU optimalno denarno področje? asimetrični udari in izguba orodja gospodarske politike
Dostları ilə paylaş: |
|
|