Učni načrt za predmet

Učni načrt predmeta

INFORMATIKA

I. Opredelitev predmeta

Informatika je splošno-izobraževalni predmet, pri katerem se teorija poznavanja in razumevanja osnovnih zakonitosti informatike prepleta z metodami neposrednega iskanja, zbiranja, hranjenja, obdelave in uporabe podatkov pri oblikovanju in posredovanju relevantnih informacij, kar odpira dijakom in dijakinjam možnost, da pridobijo tista znanja informacijske pismenosti, ki so nujno potrebna pri nadaljnjem izobraževanju oziroma za življenje v informacijski družbi.

Operativni cilji in vsebine predmeta so razporejene na dva nivoja: z osnovnim programom pridobijo dijaki in dijakinje temeljna znanja, ki so potrebna za razumevanje in uporabo informacijskih tehnologij, z izbirnim programom pa se ta znanja v sklopih spiralno nadgradijo, poglobijo in razširijo. Ves čas izobraževanja je v ospredju aktivna vloga dijakov in dijakinj in njihov osebni, strokovni in jezikovni razvoj. Skupinsko delo na projektih, problemsko učenje, izbiranje vsebin glede na zanimanje in sposobnost dijakov in dijakinj ter upoštevanje njihovih idej, individualizacija, vključevanje različnih socialnih aktivnosti, povezovanje med predmeti, sodelovanje z učitelji drugih predmetov, šolskim knjižničarjem, zunanjimi strokovnjaki, šolami in ustanovami ter razvijanje različnih strategij mišljenja so osnovne oblike dela pri predmetu. Pri tem se razvija sposobnost ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter presojanja z namenom, da se zagotovi razumno in samozavestno odločanje dijakov in dijakinj v novih in nepredvidljivih situacijah.

II Predmetni katalog znanj

1. Splošni cilji predmeta

Predmet Informatika je ciljno naravnan. Pri predmetu dijaki in dijakinje:

• 
  spoznavajo osnove informatike ter vlogo in pomen informacije in informacijske tehnologije v sodobni družbi;
  
• 
  spremljajo razvoj informacijske tehnologije in se seznanjajo s spremembami, ki jih le-ta povzroča v družbi (zdravstveni, ekonomski, socialni in drugi vplivi);
  
• 
  pridobivajo temeljna znanja, spretnosti in navade za učinkovito in uspešno uporabo sodobne informacijske tehnologije za zadovoljevanje svojih in družbenih informacijskih potreb;
  
• 
  razvijajo komunikacijske zmožnosti;
  
• 
  razvijajo potrebo za nenehno spopolnjevanje in pridobivajo navade samoizobraževanja;
  
• 
  spoznavajo zahteve varnega dela z računalniki (ergonomija);
  
• 
  iščejo informacije v različnih virih, zaznajo in razumejo različnost pogledov ter prepoznajo dejstva;
  
• 
  primerjajo različne predstavitve informacije in si krepijo merila za njihovo vrednotenje.
  
• 
  razvijajo sposobnosti za učinkovito in estetsko oblikovanje in posredovanje informacij;
  
• 
  razvijajo sposobnosti učinkovitega in uspešnega iskanja, vrednotenja, hranjenja, obdelave in uporabe aktualnih podatkov;
  
• 
  pridobivajo sposobnost algoritmičnega in sistemskega reševanja problemov.
  
• 
  razvijajo sposobnost in odgovornost za sodelovanje v skupini ter si krepijo pozitivno samopodobo;
  
• 
  razvijajo pravilen odnos do varovanja lastnine in zasebnosti (zaščita podatkov);
  
• 
  bogatijo svoj jezikovni zaklad in skrbijo za pravilno slovensko izražanje.
  

2. Operativni cilji predmeta in vsebine

Z uporabo informacijske tehnologije dijaki in dijakinje razvijejo znanja in sposobnosti do stopnje, ki jim omogoča, da:

vsebina	osnovni		izbirni program
	program	sklop multimedija	sklop obdelava podatkov	sklop izdelava projekta
osnove informatike	razložijo vlogo in pomen informacije v sodobni družbi; razlikujejo med informacijo in podatkom; razlikujejo zvezni in diskretni zapis podatkov; razložijo uporabnost informacijskih sistemov; poznajo pomen informacijske tehnologije; razložijo informacijsko onesnaženost in opredelijo informacijsko pismenost.	opredelijo multimedijsko predstavitev informacije; razložijo pomen multimedijske predstavitve informacij; primerjajo in presodijo razpoložljive informacije v javnih medijih; vrednotijo informacije, ki jih predstavijo sošolci; razumejo pomen informacijske tehnologije pri multimedijskem posredovanju informacij.	analizirajo informacijske probleme; razumejo pomen informacijske tehnologije pri reševanju problemov; analizirajo vpliv informacijske tehnologije na življenje v sodobni družbi; predlagajo informacijske rešitve enostavnih problemov.	sodelujejo pri razvoju celovite informacijske rešitve; vrednotijo uporabljene podatke; vrednotijo predstavljeno rešitev in jo zagovarjajo; razumevajo pomen informacijske tehnologije pri skupinskem reševanju problemov.
informacijska tehnologija	poznajo razvoj računalništva; razlikujejo programsko in strojno opremo računalnika; razložijo von Neumannov model računalnika; razložijo delovanje računalnika; opredelijo enote računalnika; razložijo funkcije posameznih enot računalnika; razložijo načine kodiranja podatkov v računalniku; poznajo vrste sistemske in uporabniške računalniške programske opreme in razložijo njihove naloge; poznajo osnove operacijskih sistemov; poznajo zahteve za varno delo z računalnikom; so sposobni samostojno uporabljati računalnik.	poznajo elemente kodiranja slik in zvoka v računalniku; razložijo postopek kodiranja barv in zvoka v računalniku; razlikujejo modele računalniškega kodiranja barv; vrednotijo načine shranjevanja grafičnih izdelkov z računalnikom.	razumejo pomen informacijske tehnologije pri reševanju problemov.	razumejo pomen informacijske tehnologije pri skupinskem reševanju problemov.

vsebina	osnovni		izbirni program
	program	sklop multimedija	sklop obdelava podatkov	sklop izdelava projekta
komuniciranje	opredelijo komuniciranje in razumejo njegov pomen; razlikujejo oblike komuniciranja; razumejo povezavo med informacijo in komuniciranjem; poznajo pomen pisnega komuniciranja; izvedejo predstavitev računalniškega programa.	poznajo značilnosti kakovostnega komuniciranja; poznajo elemente uspešnega in učinkovitega komuniciranja; poznajo značilnosti dobre predstavitve; analizirajo problematiko govorne komunikacije z računalniki; analizirajo psihološki pomen barv in glasbe; pripravijo, organizirajo in izvedejo predstavitev izbrane informacije.	iščejo in oblikujejo informacijske rešitve; predstavijo izbran informacijski problem, postopek reševanja in izvedeno rešitev z delujočim računalniškim programom; predstavijo izbran informacijski problem, postopek reševanja in izvedeno rešitev z delujočo bazo podatkov.	komunicirajo v medšolskih skupinah učencev; predstavijo projektno nalogo, postopek reševanja in rezultate projekta; izdelajo pano s predstavitvijo projekta.
pisna predstavitev informacij	poznajo značilnosti pisne predstavitve informacij; hitro in brez večjih napak napišejo besedilo z računalnikom; pripravijo znakovno (txt) datoteko; razumejo pomen urejenega besedila; samostojno oblikujejo dokument in obrazložijo uporabljene oblike; presodijo oblikovanje dokumenta; na funkcionalnem nivoju poznajo desetprstno tipkanje.	napišejo in uredijo vabilo na predstavitev; napišejo in uredijo besedilo predstavitve; pripravijo in uredijo gradivo za udeležence predstavitve.	izdelajo dokumentacijo baze podatkov; izdelajo dokumentacijo programa; napišejo in uredijo besedilo predstavitve.	napišejo in oblikujejo zahtevno poročilo o poteku in rezultatih projekta; napišejo in uredijo besedilo predstavitve.

vsebina	osnovni		izbirni program
	program	sklop multimedija	sklop obdelava podatkov	sklop izdelava projekta
grafična predstavitev informacij	izdelajo grafično ponazoritev besedila.	opredelijo grafično predstavitev informacije; razložijo značilnosti računalniške grafike; poznajo področja uporabe računalniške grafike, primerjajo točkovni in predmetni opis računalniških slik; uporabijo osnovne postopke priprave in obdelave računalniških slik; uporabijo različne modele prikazovanja barv v računalniku; na različne načine obdelajo računalniško grafiko in uporabljene postopke ovrednotijo.	v bazi podatkov uporabijo slike; razlikujejo oblike grafikonov in poznajo njihove značilnosti; analizirajo sporočilnost grafičnega zapisa podatkov z različnimi grafikoni; podatke iz baze prikažejo z ustreznim grafikonom; grafično ponazorijo besedilo predstavitve.	grafično prikažejo podatke; grafično ponazorijo besedilo predstavitve; grafično oblikujejo pano predstavitve.
zvočna predstavitev informacij		opredelijo zvočno predstavitev informacije; razložijo značilnosti zvočnega kodiranja podatkov v računalniku; razumejo značilnosti diskretne predstavitve zvokov; primerjajo načine računalniškega tvorjenja zvokov; poznajo značilnosti standarda MIDI; razložijo probleme govorne komunikacije z računalniki; izdelajo zvočno ozadje predstavitve.	v bazi podatkov uporabijo zvok.	zvočno opremijo predstavitev.

vsebina	osnovni		izbirni program
	program	sklop multimedija	sklop obdelava podatkov	sklop izdelava projekta
računalniška omrežja	opredelijo računalniško omrežje; poznajo oblike izmenjave sporočil v računalniškem omrežju; pošiljajo in prejemajo sporočila z elektronsko pošto; v globalnem omrežju poiščejo podatke in jih uporabijo pri oblikovanju informacije.	iščejo in uporabijo podatke iz globalnega omrežja; po lastnih zamislih izdelajo spletne strani; lastne spletne strani vpletejo v Svetovni splet.	razumejo prednosti in pomanjkljivosti posredovanja podatkov prek računalniških omrežij: v globalnem omrežju poiščejo in primerjajo programske rešitve.	sodelujejo pri izdelavi predstavitve projekta v globalnem omrežju; ustrezno uporabljajo različne načine izmenjave sporočil (elektronska pošta, konference, skupinsko delo, IRC,…).
obdelava podatkov	razložijo značilnosti računalniške obdelave podatkov; razumejo pomen zaščite in varovanja podatkov; pisno kodirajo podatke; poznajo nevarnosti računalniških virusov; poznajo oblike širjenja računalnikih virusov in načine varovanja ter zdravljenja podatkov. na funkcionalnem nivoju razumejo in poznajo pomen preglednic.	podatke kodirajo z znaki, sliko in zvokom.	analizirajo pomen in funkcijo urejenih podatkov; opredelijo bazo podatkov in razložijo njene funkcije; poznajo zgradbo baz podatkov; opredelijo relacijski model organiziranja podatkov; razvijejo bazo podatkov in izdelajo ustrezna povpraševanja; razvijejo preglednico in ustrezen grafikon analizirajo učinke spreminjanja podatkov v preglednici in grafikonu.	zbirajo, vrednotijo in kodirajo podatke potrebne v projektu; analizirajo, vrednotijo in urejajo podatke dobljene v projektu.

vsebina	osnovni		izbirni program
	program	sklop multimedija	sklop programiranje	sklop obdelava podatkov
programiranje	opredelijo algoritem; poznajo osnovne sestavine algoritma; razumejo vlogo programa in programskega jezika.	snemajo makro ukaze in analizirajo način njihovega zapisa.	razumejo funkcijo programskih jezikov; primerjajo in vrednotijo programske jezike; razlikujejo različne programske jezike; razlikujejo med prevajanjem in tolmačenjem; izberejo in uporabijo ustrezen programski jezik; poznajo osnovne gradnike izbranega programskega jezika; razvijejo algoritem, diagram poteka in programsko rešitev; programsko rešitev preizkusijo in analizirajo; razumevajo pomen dokumentiranja programov.	opredelijo podatke potrebne pri izvedeni programski rešitvi; analizirajo podatke dobljene s programsko rešitvijo; projekt podprejo z ustreznim programom.

3. Standardi znanj

Znanje pri predmetu pokriva tri področja: spoznavno področje, vzgojno področje ter razne veščine. Razdeljeno je minimalno znanje, ki je pogoj za napredovanje učenca in ga praviloma dosežejo vsi učenci in učenke, temeljno znanje, ki ga doseže večina učencev in učenk, ter zahtevnejše znanje, ki ga lahko dosežejo le nekateri sposobnejši učenci in učenke.

Vse znanje temelji na učinkoviti uporabi elementov informacijske tehnologije, ki ustreza razvojnim sposobnostim učencev in učenk.

3.1 Osnovni program

Minimalni nivo:

Dijak oziroma dijakinja:

• 
  izdela grafično ponazoritev besedila
  
• 
  našteje nevarnosti računalniških virusov
  
• 
  opiše pomen informacijske tehnologije
  
• 
  opredeli algoritem
  
• 
  opredeli enote računalnika in opiše njihove funkcije
  
• 
  opredeli zaščito in varovanje podatkov
  
• 
  opredeli značilnosti pisne predstavitve informacij
  
• 
  pisno kodira podatke
  
• 
  razlikuje med informacijo in podatkom
  
• 
  razlikuje programsko in strojno opremo računalnika
  
• 
  razlikuje zvezni in diskretni zapis podatkov
  
• 
  razloži oblikovanje svojega dokumenta
  
• 
  razloži von Neumannov model računalnika
  
• 
  upošteva zahteve za varno delo z računalnikom
  
• 
  z dogovorjenimi elementi samostojno oblikuje pisni dokument
  

Temeljni nivo

Dijak oziroma dijakinja:

• 
  našteje oblike izmenjave sporočil v računalniškem omrežju
  
• 
  našteje oblike komuniciranja
  
• 
  našteje osnovne sestavine algoritma
  
• 
  našteje vrste sistemske in uporabniške računalniške programske
  
• 
  opiše načine kodiranja podatkov v računalniku
  
• 
  opiše načine širjenja računalnikih virusov in načine varovanja ter zdravljenja podatkov.
  
• 
  opredeli komuniciranje in njegov pomen
  
• 
  opredeli osnove operacijskih sistemov
  
• 
  opredeli pomen pisnega komuniciranja
  
• 
  opredeli pomen preglednic
  
• 
  predstavi izdelavo svojega dokumenta
  
• 
  presodi oblikovanje svojega dokumenta
  
• 
  razloži delovanje računalnika
  
• 
  razloži informacijsko onesnaženost in opredeli informacijsko pismenost
  
• 
  razloži vlogo in pomen informacije v sodobni družbi
  
• 
  razumejo vlogo programa in programskega jezika
  
• 
  v omrežju poišče podatke in jih uporabi pri oblikovanju informacije
  

Zahtevnejši nivo

Dijak oziroma dijakinja:

• 
  opredeli informacijski sistem in razloži njegovo funkcijo
  
• 
  samostojno izdela algoritem, ki reši določen problem
  
• 
  uporablja desetprstno tipkanje
  

3.2 Izbirni program – sklop multimedija

Minimalni nivo:

Dijak oziroma dijakinja

• 
  na različne načine obdela računalniško sliko
  
• 
  našteje elemente uspešnega in učinkovitega komuniciranja
  
• 
  opredeli multimedijsko predstavitev informacije
  
• 
  opredeli značilnosti diskretne predstavitve zvoka
  
• 
  po lastnih zamislih izdela spletne strani
  
• 
  primerja točkovni in predmetni opis računalniških slik
  
• 
  pripravi, organizira in izvede predstavitev izbrane informacije
  
• 
  razloži način kodiranja slik in zvoka v računalniku
  
• 
  uporabi osnovne postopke priprave in obdelave računalniških slik
  
• 
  uporabi podatke iz različnih medijev
  

Temeljni nivo:

Dijak oziroma dijakinja

• 
  izdela zvočno ozadje predstavitve
  
• 
  lastne spletne strani vplete v Svetovni splet
  
• 
  našteje modele računalniškega kodiranja barv
  
• 
  našteje načine računalniškega tvorjenja zvokov
  
• 
  našteje področja uporabe računalniške grafike
  
• 
  opiše načine shranjevanja grafičnih izdelkov z računalnikom
  
• 
  opredeli značilnosti kakovostnega komuniciranja
  
• 
  razloži značilnosti računalniške grafike
  
• 
  uporabi različne modele prikazovanja barv v računalniku
  
• 
  analizira psihološki pomen barv in glasbe
  
• 
  ovrednoti obdelavo računalniške slike
  
• 
  presodi razpoložljive informacije v javnih medijih
  

3.2 Izbirni program – sklop obdelava podatkov

Minimalni nivo:

Dijak oziroma dijakinja

• 
  izdela dokumentacijo baze podatkov;
  
• 
  izdela preglednico in ustrezen grafikon
  
• 
  opredeli bazo podatkov in razloži njene funkcije;
  
• 
  opredeli relacijski model organiziranja podatkov;
  
• 
  pozna zgradbo baz podatkov;
  
• 
  predstavi izbran informacijski problem, postopek reševanja in izvede rešitev z lastno bazo podatkov.
  

Temeljni nivo:

Dijak oziroma dijakinja

• 
  analizira oblike grafikonov in opiše njihove značilnosti;
  
• 
  analizira pomen in funkcijo urejenih podatkov;
  
• 
  analizira učinke spreminjanja podatkov v preglednici in grafikonu.
  
• 
  podatke iz baze prikaže z ustreznim grafikonom;
  
• 
  v bazi podatkov uporabi slike;
  
• 
  v bazi podatkov uporabi zvok.
  

3.3 Izbirni program – sklop obdelava podatkov

Minimalni nivo:

Dijak oziroma dijakinja

• 
  izbere in uporabi ustrezen programski jezik
  
• 
  izdela dokumentacijo programa
  
• 
  opiše funkcijo programskih jezikov
  
• 
  opredeli prevajanjem in tolmačenje
  
• 
  razvije algoritem, diagram poteka in programsko rešitev;
  

Temeljni nivo:

Dijak oziroma dijakinja

• 
  našteje osnovne gradnike izbranega programskega jezika;
  
• 
  opredeli pomen dokumentiranja programov.
  
• 
  predstavi izbran informacijski problem, postopek reševanja in izvede rešitev z delujočim računalniškim programom
  
• 
  primerja programske jezike
  
• 
  programsko rešitev preizkusi in analizira
  

• 
  v omrežju poišče in primerja programske rešitve
  

3.4 Izbirni program – sklop izdelava projekta

A.Minimalni nivo:

Dijak oziroma dijakinja

• 
  sodeluje pri razvoju celovite informacijske rešitve;
  
• 
  vrednoti uporabljene podatke;
  
• 
  vrednoti predstavljeno rešitev in jo zagovarja
  
• 
  opredeli pomen informacijske tehnologije pri skupinskem reševanju problemov.
  
• 
  komunicira v medšolskih skupinah učencev;
  
• 
  predstavi projektno nalogo, postopek reševanja in rezultate projekta;
  
• 
  napiše in oblikuje zahtevno poročilo o poteku in rezultatih projekta;
  
• 
  napiše in uredi besedilo predstavitve.
  

III. Specialno-didaktična priporočila in medpredmetne povezave

1. Specialno- didaktična priporočila

Pri pouku Informatike dijaki in dijakinje spoznavajo pomen in vlogo informacije v sodobni družbi, pri čemer z elementi informacijske tehnologije iščejo, zbirajo, obdelajo, oblikujejo, predstavijo in ovrednotijo aktualne informacije, ki jih zanimajo. Pri tem se posvetujejo tudi z učitelji drugih predmetov in šolskim knjižničarjem.

Teoretične ure se izvedejo z razlago, pogovorom in razgovorom med dijaki, dijakinjami in učiteljem. Učno snov predstavimo učencem problemsko, pri čemer naj bo problem vezan na učenčevo okolje. Pri tem dijaki in dijakinje spoznavajo, predlagajo in vrednotijo merila in postopke za uspešno in učinkovito iskanje, zbiranje, obdelavo, oblikovanje in predstavitev informacij. Snov naj ne vsebuje napotkov za neposredno delo, ampak naj dijakom in dijakinjam odpira možnosti, ki jih omogočajo informacijske tehnologije, za uspešno in učinkovito zadovoljevanje svojih informacijskih potreb in potreb družbe.

Vsebine neposrednega pouka ob računalnikih se navezuje na teoretični del, pri čemer dijaki in dijakinje praktično uporabijo in preverijo obravnavana teoretična spoznanja. V tem smislu so srčica praktičnega pouka seminarske, projektne in druge naloge, ki jih dijaki in dijakinje pripravijo in izdelajo pri vajah, predstavijo in ovrednotijo pa jih pri teoretičnih urah pouka.

Operativni cilji in vsebine predmeta so razporejene na dva nivoja:

• 
  osnovni program, ki se realizira pri predmetu v obsegu najmanj 70 ur v 1. letniku;
  
• 
  izbirni program, ki se realizira v okviru izbirnega predmeta v višjih letnikih, pri čemer se priporoča, da dijak oziroma dijakinja izbere sklope v zaporedju in minimalnem obsegu:
  

1. 
   multimedija (70 ur);
   
2. 
   obdelava podatkov (35 ur);
   
3. 
   programiranje (35 ur);
   
4. 
   izdelava projekta (70 ur).
   

V osnovnem programu izdela vsak dijak oziroma dijakinja samostojno ali v skupini dve projektni nalogi. V prvi analizira in ovrednoti možnosti aktualnega računalniškega programa po lastni izbiri, ki ni vključen v učni načrt predmeta informatika (npr. izobraževalni program, igre, programska orodja itd.). V drugi nalogi izdela, oblikuje, predstavi in ovrednoti pisni dokument z vsebino po lastni izbiri (npr. jedilni list, zbirko pesmi, cenik, zbirko receptov itd.). Pri tem je možno tudi sodelovanje z drugimi dijaki in dijakinjami (vsak napiše npr. eno poglavje). Za bolj popolno doseganje globalnih ciljev predmeta lahko učitelj oziroma učiteljica vključi v ta del tudi določene izbirne vsebine, vendar ne več kot 5 % ur.

Tudi v izbirnem programu izdelajo dijaki in dijakinje projektne naloge, le da poteka tu delo v skupinah oziroma le izjemoma samostojno. V sklopu multimedija izdelajo dijaki in dijakinje dva projekta: multimedijsko predstavitev informacije po lastni izbiri in spletno stran, na kateri predstavijo sebe, šolo, domači kraj, dejavnosti ki jih zanimajo ipd. Stran vpletejo v Svetovni splet, pri čemer je zaželeno da so spletne strani dijakov in dijakinj med seboj povezane.

V sklopu obdelava podatkov izdelajo in predstavijo dijaki in dijakinje preprosto bazo podatkov, v sklopu programiranje pa računalniški program, ki rešujeta konkreten informacijski problem.

Naloga v sklopu izdelava projekta je obsežnejša, zato jo dijaki in dijakinje rešujejo praviloma v skupinah. V nalogi dijaki in dijakinje analizirajo določen informacijski problem, pri čemer se povežejo v mednarodne ali medšolske projekte namenjene dijakom in dijakinjam njihove starosti, aktivno sodelujejo pri iskanju in oblikovanju rešitve, izdelajo poročilo, ga predstavijo drugim dijakom in dijakinjam, ki predstavljeno nalogo ovrednotijo.

Temeljna naloga učitelja pri predmetu je, da omogoči dijakom in dijakinjam doseči zastavljene globalne cilje predmeta. V tem smislu seznanja učence z različnimi možnostmi, ki jih odpira informacijska tehnologija pri reševanju informacijskih problemov, svetuje dijakom in dijakinjam pri izbiri nalog, spremlja njihove aktivnosti in jih opozarja na odklone, jih motivira in vzpodbuja pri njihovem delu in analizira in ocenjuje njihova prizadevanja. Pri tem mora paziti, da dijakom in dijakinjam ne vsiljuje lastnih zamisli in predlogov, ampak jih vzpodbuja k iskanju izvirnih informacijskih rešitev. Predlagane rešitve s predlagatelji vedno analizira glede na individualne zmožnosti in razpoložljivost opreme in drugih virov ter si prizadeva za njihovo čim bolj uspešno in učinkovito udejanjanje.

2. Medpredmetne povezave

Tema, ki jo v svojih nalogah obravnavajo dijaki in dijakinje, je svobodna in odvisna od njihovega interesa in zanimanja. Ker izvira iz realnega okolja, običajno presega meje posameznih učnih predmetov, zato je predmet bogato prepleten z vsebinami drugih predmetov

Povezava s materinim jezikom, matematiko in sociologijo je razumljiva sama po sebi, zaradi iskanja podatkov po Internetu je izražena tudi povezava z angleščino, povezava s knjižničnimi informacijskimi znanji je prisotna pri iskanju informacij v knjižnih gradivih. Ko dijak oziroma dijakinja izbire temo, katere vsebina se naslanja na določen družboslovni, naravoslovni ali strokovni predmet, pa se vzpostavi povezava tudi s tem predmetom.

IV. Obvezni načini preverjanja in ocenjevanja

Preverjanje in ocenjevanje pri predmetu poteka pisno in ustno.

Pri ustnem ocenjevanju vrednotimo uporabo znanja in razumevanje osnovnih zakonitosti informatike ter uspešnost vrednotenja in razlaganja uporabljenih postopkov pri izdelavi naloge. To ocenjevanje izvedemo z razgovorom neposredno med izdelavo naloge.

Sestavini pisne ocene sta:

• 
  kakovost izvedene naloge oziroma projekta
  
• 
  uspešnost predstavitve izbrane informacije.
  

Pri kakovosti naloge oziroma projekta ocenjujemo izvirnost in aktualnost izbranega problema, razumljivost in jasnost opredelitve problema in prikazanih rešitev, pestrost uporabljenih virov in medijev, kvaliteto in aktualnost pridobljenih podatkov, organiziranost naloge v skladu z zahtevami, širino predstavljene informacije, bogastvo in ustreznost besedišča, tehnično in oblikovno dovršenost izdelka ter napor, ki je bil potreben za njegovo izdelavo.

Pri uspešnosti predstavitvi ocenjujemo prepričljivost in samostojnost dijaka oziroma dijakinje, pri čemer le ta:

• 
  pripravi in izvede predstavitev izbrane informacije;
  
• 
  vrednoti uporabljene podatke in razlaga dobljene rezultate;
  
• 
  zagovarja predlagane rešitve;
  
• 
  razlaga uporabljene postopke.
  

Dijak, ki je zadostil zahtevam za izdelavo, oblikovanje in predstavitev naloge, ne more biti ocenjen negativno.

V. Znanja, ki jih morajo imeti izvajalci predmeta

1. 
   Predmet informatika po tem učnem načrtu lahko uči, kdor ima znanja, ki jih pridobi z diplomo univerzitetnega študijskega programa
   

• 
  matematika, smer računalništvo z matematiko.
  

Prav tako lahko uči predmet informatika po tem učnem načrtu kdor ima znanja, ki jih pridobi z diplomo univerzitetnega študijskega programa:

• 
  računalništvo in informatika, ali
  
• 
  matematika, smer uporabna matematika, ali
  
• 
  organizacija dela, smer organizacijska informatika, ali
  
• 
  ekonomija, informacijskoupravljalska smer, ali
  
• 
  sociologija, smer informatika
  

in je dodatno pridobil ustrezna pedagoško-andragoško znanja.

2. 
   Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnje točke ni, lahko predmet informatika po tem učnem načrtu uči tudi učitelj s končanim univerzitetnim programom, če je imel v tem programu predmet informatika, in če ima dopolnilna strokovna znanja.
   

Ustrezna dopolnilna strokovna znanja ima, kdor je opravil

• 
  ustrezen študijski program izpopolnjevanja iz računalništva in informatike v obsegu najmanj 375 ur ali
  
• 
  izpit iz specialne didaktike in po svoji izbiri še iz najmanj štirih drugih strokovnih predmetov, ki jih v ta namen določijo kadrovski visokošolski zavodi, tako, da skupaj obsegajo najmanj en semester ustreznega študijskega programa.
  

3. 
   Prehodni kadrovski pogoj. Kdor je izpolnjeval kadrovske pogoje za poučevanje predmeta računalništvo in informatika po vzgojno-izobraževalnem programu za srednje šole, in je učil premet vsaj eno leto, lahko uči predmet informatika po tem učnem načrtu.
   

VI. Izvedbeni standardi in normativi

1. Izvedbeni normativi

Pouk predmeta poteka v dveh oblikah:

• 
  teoretične ure nedeljenega oddelka v klasični učilnici s predstavitvenim.
  
• 
  vaje deljenega oddelka v računalniški učilnici (najmanj 52 ur oziroma 75 % ),
  

V 1. letniku je predmet obvezen za vse dijake in dijakinje v letnem obsegu najmanj 70 ur. Pouk v tem letniku se organizira tako, da uporablja pri vajah v računalniški učilnici vsak učenec svoj računalnik (delitev v 2 skupini z največ 16 dijaki in dijakinjami).

Predmet v višjih letnikih izberejo dijaki in dijakinje prostovoljno. Tudi tu se pouk organizira tako, da uporablja pri vajah v računalniški učilnici vsak učenec svoj računalnik (delitev v 2 skupini z največ 16 dijaki in dijakinjami).

Pri vajah je potrebno daljše, neprekinjeno delo učencev. Ker vsaka prekinitev postopka reševanja problema oziroma priprava informacijske rešitve privede do motenj, ki imajo za posledico potrebo po ponovnem reševanju naloge od začetka, izvajamo vaje v dveh (blok) urah. Ker je pri teh urah, zaradi delitve v skupini, prisoten le del razreda, jih razporedimo na začetek ali konec dnevnega urnika oziroma jih kombiniramo z delitvijo pri drugih predmetih.

2. Materialni pogoji

Vaje pri predmetu potekajo v računalniški učilnici. V njej mora biti najmanj toliko računalnikov za dijake in dijakinje, da lahko vsak oziroma vsaka uporablja svoj računalnik, in mobilni računalnik za predstavitve s prikazovalnikom.

Poleg učilnice mora biti na šoli še kabinet, v katerem ima vsak učitelj svoj računalnik. Vsi računalniki so mod seboj povezani v krajevno omrežje z dostopom do globalnega omrežja.

Za vso programsko opremo, ki jo bodo dijaki in dijakinje oziroma učitelji in učiteljice uporabljali pri predmetu, mora imeti šola ustrezne licence.

Pri izbiri računalniške opreme je potrebno upoštevati priporočila predmetne skupine za računalništvo in informatiko na Zavodu RS za šolstvo.

3. Učna sredstva

Poleg veljavnih učbenikov se priporoča uporaba različne strokovne literature: knjig, priročnikov in revij ter zgoščenk in spletnih strani omrežja Internet, ki omogočajo lažje doseganje ciljev predmeta.

Pri delu z računalniškimi programskimi orodji naj učenci uporabljajo priročnike za ta orodja. Priročniki naj bodo napisani v materinem jeziku dijakov oziroma dijakinj.

VII. Katalog znanj

Osnovni program

vsebina	osnove informatike	informacijska tehnologija	komuniciranje
Dijak oziroma dijakinja pozna in uporablja strokovno izrazje ter zna opredeliti pojme:	informatika; informacija, podatek; kod, kodiranje diskretni, zvezni način bit; informacijski sistem; informacijska tehnologija; informacijska pismenost; stiskanje zapisa podatkov.	računalnik, računalništvo; von Neumannov model računalnika; programska, strojna oprema računalnika; elektromehanični, elektronski računalnik; generacije elektronskih računalnikov; vhodna, centralna, pomnilna, izhodna enota; prikazovalnik, tiskalnik, zvočnik; čip, mikroprocesor; delovni (RAM), bralni (ROM) pomnilnik; zlog, kilobajt (kB), megabajt (MB), gigabajt (GB); disk, disketa, zgoščenka; tipkovnica, miška, mikrofon, optični čitalnik; sistemska, uporabniška programska oprema; datoteka, mapa; javni, preizkusni, tržni program; operacijski sistem; licenca.	komuniciranje, jezikovno komuniciranje oddajnik, informacijski kanal, prejemnik, motnja; medij; pisno, govorno komuniciranje.
povezave:	računalništvo; sociologija; matematika; ekologija;	računalništvo; zgodovina; sociologija; fizika.	sociologija; psihologija; slovenski jezik; knjižnična informacijska znanja.
Dijaki in dijakinje:	primerjajo različne predstavitve izbrane informacije in ugotavljajo dejstva.	poiščejo in predstavijo izbrani proizvod programske opreme, ga analizirajo in sodijo o njegovi uporabnosti.

Osnovni program

vsebina	pisna predstavitev informacij	računalniška omrežja	obdelava podatkov	programiranje
Dijak oziroma dijakinja pozna in uporablja strokovno izrazje ter zna opredeliti pojme:	urejevalnik, urejanje besedila; bitni, matematični zapis znakov; vnos besedila, desetprstno tipkanje; prekrivanje, vrivanje; spreminjanje besedila, črkovalnik; oblikovanje dokumenta: velikost, položaj papirja, rob, pagina, živa pagina; oblikovanje odstavka. slog, razmak, poravnava, razmik, označevanje, številčenje, obrobe, senčenje, umik; oblikovanje pisave: vrsta, velikost,oblika, barva položaj pisave; zahtevnejše urejanje besedila. grafična ponazoritev besedila, tabela, navajanje, spajanje dokumentov; označevanje delov besedila (HTML).	računalniško omrežje; krajevno, globalno omrežje; Internet; storitve Interneta: elektronska pošta, Svetovni splet, omrežna konferenca, IRC.	obdelava podatkov, računalniška obdelava podatkov; zaščita in varovanje podatkov; kod, kodiranje; računalniški virus; preglednica.	algoritem, osnovni gradniki algoritma; programiranje; program; programski jezik; ukaz, makro ukaz.
povezave:	slovenski jezik; knjižnična informacijska znanja.	angleški jezik; sociologija; psihologija; knjižnična informacijska znanja.	računalništvo; matematika.	angleški jezik.
Dijaki in dijakinje:	z urejevalnikom besedil napišejo in z uporabo priročnikov in v programu vgrajene pomoči oblikujejo zahtevnejši dokument.	si izmenjujejo elektronsko pošto; iščejo podatke v globalnem omrežju.	pisno kodirajo podatke; številske podatke kodirajo grafično.	analizirajo algoritme.

Izbirni program - slop multimedija

vsebina	komuniciranje	grafična predstavitev informacij	zvočna predstavitev informacij	računalniška omrežja
Dijak oziroma dijakinja pozna in uporablja strokovno izrazje ter zna opredeliti pojme:	enosmerno, dvosmerno komuniciranje; povratna informacija; razmerja v komuniciranju: individualno, množično komuniciranje; kakovost, uspešnost, učinkovitost komuniciranja; tajnopis; predstavitev; potek predstavitve: uvod, jedro, zaključek; tehnologija komuniciranja.	računalniška grafika; področja uporabe: znaki, CAD/CAM, navidezna resničnost, video, …; elementi rač. grafike: grafična kartica, gonilnik; barve: spekter, mešanje barv, osnovne tiskarske optične, komplementarne barve, moč barv; modeli prikazovanja barv: RGB, CMYK; grafična ločljivost, pika, piksel; obravnavanje grafičnih elementov: točkovna, predmetna grafika; obdelava grafike: grafična orodja, filtri; shranjevanje grafičnih izdelkov, stiskanje in zgoščevanje; psihologija barv; računalniška predstavitev: vodilna, ključna stran; oblikovanje predstavitve: besedilo, grafika, tabela, grafikon, ozadje, animacija, kompozicija.	zvok: vrste zvoka, barva zvena; kodiranje zvenov: nota; elektronski zvok; kodiranje zvoka: pisk, ovojnica; elementi računalniškega kodiranja zvoka: zvočna kartica, zvočni čip; elektronsko tvorjenje glasbe: sintetizator, vzorčenje, frekvenčna modulacija, valovna sinteza; analogno-digitalni pretvornik; standard MIDI; govorna komunikacija z računalnikom: stikanje, sinteza govora; psihologija glasbe, zvočno ozadje.	telekomunikacijsko, računalniško omrežje; elementi lokalnega omrežja. omrežna kartica, strežnik, delovna postaja; elementi globalnega omrežja: modem; ISDN servis; protokol, Internet naslov: število IP, domena; spletanje dokumentov: hipertekst, HTML, HTTP, URL.
povezave:	sociologija; slovenski jezik.	likovna vzgoja sociologija; fizika.	glasbena vzgoja; sociologija; fizika.	računalništvo; sociologija; knjižnična inf. znanja.
Dijaki in dijakinje:	izdelajo, organizirajo in izvedejo multimedijsko predstavitev izbrane informacije.			izdelajo spletne strani o temi, ki se navezuje na življenje in delo v šoli, in jo vpletejo v Svetovni splet.

Izbirni program – sklop obdelava podatkov in programiranje

vsebina	obdelava podatkov	programiranje
Dijak oziroma dijakinja pozna in uporablja strokovno izrazje ter zna opredeliti pojme:	sistem za obdelavo podatkov: program, podatki, računalnik; realna stvarnost: entiteta, lastnost, relacija; entitetna množica; model; baza podatkov; relacijski podatkovni model; tabela, zapis, polje; tip podatkov: besedilo, številka, datum, logični tip, zaporedje bitov…; urejenost podatkov, indeksiranje;; statistični prikaz podatkov; ključ; ažuriranje; povpraševalni jezik, SQL; vrstica, stolpec, celica, blok; grafikon: histogram, linijski, krožni grafikon.	algoritem, programiranje, program; programski jezik, naravni jezik; prevajalnik, tolmač; vrste programskih jezikov; diagram poteka; podprogram; spremenljivka, tabelarična spremenljivka, prireditev, vejitev, zanka; programiranje: strukturirano, predmetno, …; dokumentiranje programa; uporabniški vmesnik.
povezave	poslovna informatika, računalništvo, matematika.	matematika.
Dijaki in dijakinje:	izdelajo in dokumentirajo bazo podatkov ter predstavijo njeno delovanje.	izdelajo in dokumentirajo računalniški program ter razložijo njegovo delovanje.

Izbirni program – sklop izdelava projekta

vsebina	projektna naloga
Dijak oziroma dijakinja pozna in uporablja strokovno izrazje ter zna opredeliti pojme:	projekt, projektna naloga; sodelovalno učenje; skupinsko reševanje problemov.
povezave	informatika; računalništvo; knjižnična informacijska znanja; področje po izbiri dijakov.
Dijaki in dijakinje:	aktivno sodelujejo v medšolskem oziroma mednarodnem informacijskem projektu; v skupini razvijejo celovito informacijsko rešitev; zbirajo podatke in jih obdelajo za uporabo v projektu; razložijo in ovrednotijo uporabljene informacije; izdelajo celovito poročilo o izvajanju projekta; v skupini pripravijo in izvedejo predstavitev projekta.

Učni načrt so pripravili

• 
  dr Vladimir Batagelj, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani;
  
• 
  mag. Rado Wechtersbach, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana;
  
• 
  dr. Vladislav Rajkovič, Fakulteta za organizacijske vede Kranj Univerze v Mariboru;
  
• 
  dr. Ivan Gerlič, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru;
  
• 
  Alenka Krapež, dipl. ing., Gimnazija Vič, Ljubljana;
  
• 
  Stanko Zamuda, ing., osnovna šola Velika Nedelja;
  
• 
  Silvo Muršec, ing., osnovna šola Franc Rozman – Stane, Maribor;