Čutila in človeško zaznavanje ni izvor resnice. Izvor resnice je zgolj umevanje



Yüklə 22,69 Kb.
tarix04.12.2017
ölçüsü22,69 Kb.
#13699

PARMENID

  • Čutila in človeško zaznavanje ni izvor resnice. Izvor resnice je zgolj umevanje.

  • Zanj obstajata 2 pristopa/poti do sveta:

1. pot = resnica = dan = , pravica, božanskost, gotovost, bivanje je

2. pot = mnenja ljudi = noč = mnenja ljudi, ljudje, ni gotovosti, bivanje ni



  • Mislimo lahko zgolj tisto kar biva (je bivajoče, ima bit), tisto kar ne moremo misliti ne biva  medsebojno pogojevanje

Nebivajoče = ne biva, se ga ne da misliti. Platon: vendarle nekako biva.

  • Zanj biva njegova bit = nespremenjena, nedeljiva, je VSE - ni vzroka in posledice!

Bit = večno, nespremenljivo, negibljivo, nenastalo, nedeljivo in vseobsegajočo ''substanco''.

  • Eno = eno obstaja, mnoštva po njegovem ni (je zgolj navidezno). Eno je določilo biti.

  • JE NIČ ENAKO BIVAJOČEMU? Nič ne obstaja, ker ker si ga ne moremo zamislit. Kar ne obstaja je nebivajoče. ALI JE SAMOROG BIVAJOČ? Da, ker si ga lahko zamislimo.


PLATON:

  • Naša prepričanja o materialnem svetu niso zanesljiva (podobno kot parmenid, čuti varajo)

  • Na podlagi čutov ustvarimo zgolj mnenje in prepričanje. Znanje je zgolj umevanje/razum. Zopet podobno kot Parmenid)  Mišljenje je zanj edino resnično filozofsko spoznanje in je neodvisno od čutnega zaznavanja.

  • Parmenid – obstaja eno = ne obstaja mnoštvo (Zenon)

  • Trdi, da je neka stvar lahko hkrati eno in mnoštvo. Ne more pa biti neka stvar mnoštvo eno.  Človek sam po sebi je eno; če pa nanj gledamo kot na sestav organov pa je mnoštvo.

  • Biti udeležen v nečem = imeti to lastnost

  • Ali obstaja ideja podobnega in ideja nepodobnega? Če imamo idejo podobnega in idejo nepodobnega ali imamo mi obe? Eno in mnoštvo sta v nas.

Sokrat hoče povedat, da morata obstajat ideja podobnosti in nepodobnosti ločeno, saj če bi imeli eno idejo, ki vsebuje oboje, torej podobnost in nepodobnost, hkrati bi imeli protislovje, kar pa se ne sme dogajat. Če pa imamo ločeni ideji pa sta ti dve hkrati udeleženi na neki stvari, saj je npr. lahko neki človek v primerjavi z drugim prvo velik, potem pa ko pride v družbo samih velikanov pa je mali.

  • Protislovje = hkrati ne moreta biti resnični in ne moreta biti neresnični. Nasprotje = ne moreta biti hkrati resnična, lahko pa sta hkrati neresnična. Eno in mnoštvo sta si nasprotni stvari, nista pa protislovni. Ali lahko ima ideja nasprotne si lastnosti?? Ne, imamo vsako idejo posebej. Primer: Imamo idejo gibanja in idejo mirovanja -> nima pa ena ideja lastnosti gibanja in mirovanja hkrati.

  • Ali ideje obstajajo ločeno od tistih stvari, ki so udeležene na tej ideji? Obstajajo ločeno!!!! Saj sta ideja mize in sama miza med seboj ločeni. Ena biva v idejnem svetu, druga pa v materialni realnosti. Ideje in stvari udeležene na idejah bivajo.  Npr. imamo velik blok: ta blok je udeležen na ideji bloka in na ideji velikosti. Primer 2: Imamo kulij in mizo: miza je večja glede na kulij, imata oba idejo velikosti; nimata pa oba ideje mize.

Če bi idejo lepega ločili in dali manjše dele lepega v mizo, stol…bi bila ideja ločena in ne bi bila več enako

velika oz. lepa. – dobimo protislovje – saj je ideja majhne mize udeležena na ideji večje mize.

Jadro: če rečemo, da je nad vsakim nas del jadra, potem je to deljivo? Platon bi celo rekel, da je nad nami celo

jadro. Po njemu ideja ni deljiva.



  • Arg. Po podobnosti: udeležba drugih stvari na idejah ni nič drugega kot to, da so te po njih posnete.

  • Regres po podobnosti: je mogoče, da bi podobno ne bilo podobno podobnemu? Zvezde, piškoti,…Ali je možno da sta si posnetka nepodobna? jaz bi pač rekla, da je pri tem regresu problem to, kar mu tudi Parmenid očita, da ima Platon eno idejo, kateri so posamezne stvari podobne, ampak ta ideja se nekako more delit, saj imamo npr. 10 miz in eno idejo mize, ki je v vseh teh desetih. Pojavi se vprašanje kak je lahko v vseh ne da bi se delila na dele?

  • Arg.tretjega človeka: potrebujemo nekoga, da nam pove kaj je pravičnost, da lahko sodimo o tem kaj je pravično Pač hoče povedat, da če imamo mi idejo človeka in posameznega človeka, je problem to, kako je prišlo do tega, da je ideja človeka dala temu človeku bit. Parmenid pravi, da bi zato, da je prišlo do nekega delovanja rabli še eno idejo. In ta ideja je mišljena kot tretji človek. In to bi spet vodlo do regresa, kar pa je po Parmenidu nedopustno, saj je vse eno, Platon pa uvaja neko mnoštvo.

  • Ideje so zgolj v odnosu to kar so = ideja stola in ideja mize sta v medsebojnem odnosu  svojo bitnost imata le v tem odnosu. Miza in ideja mize pa si med seboj nista v odnosu.

  • Ker ideje niso med nami z njimi nimamo odnosa. Imamo vedenje o ideji mize? Nimamo, o idejah ne moremo imeti vedenja, se jim lahko samo približamo, nikoli pa ne moremo vedeti vse o njih. Imeti bi morali idejo vedenja. Ideja vedenja je bolj točna od vedenja med nami. Teh idej ne moremo spoznati, kdo jih potem lahko? Bog. Bog pa ne bi mogel imeti vedenja med nami. Bogu da lastnost popolnosti.

Mi zgornjega sveta (ideje) ne moremo spoznati - TEŽAVA – če zgorni svet ne more spoznati spodnjega in

 spodnji ne more spoznati zgornjega.


ARISTOTEL:

  • Temelj obstoja je individualna stvar (v nasprotju z Platonovimi idejami, vse nastane na podlagi idej).

  • Obstaja bistvo posameznega predmeta ali osebe, toda to ni ločeno od tega predmeta: bistvo je v tem predmetu samem. Tudi lastnosti bivajo v določenih stvareh.

  • Aristotel torej jemlje samostojno posamezno stvar oziroma posamezno bitnost kot temeljno vrsto bivajočega (biti), pojem posamezne bitnosti pa bo zanj postal temeljni splošni filozofski pojem oziroma kategorija

  • Vendar so pri Aristotlu pomembne bistvene lastnosti posameznosti. Npr: žoga iz brona – materije žoge je bron, forma ali oblika žoge je krogla. Forma je popolnejša in pomembnejša.  Bistvene lastnosti Nike ustvarjajo njeno formo. Ker je duša pri njej najpomembnejša, bo formo človeka Aristotel včasih enačil z dušo, duša bo torej oblika človeka. Npr. Mojca in js imama enako obliko – ženski.

  • ENAKOZVOČNICE = enako ime, bitnost ni enaka

SOPOMENSKE = ime enako, bitnost tudi

IZPELJANE = izpeljano ime, drugačna bitnost



  • Ta miza je oker barve = pripisali smo ji lastnost

Sokrat je človek = o njemu se nekaj izreka

Smisel človeka pripišeš določenemu človeku (podlagi) – se izrekajo o podlagi.

Na podlagi pa so atributi (ii, iii kvadrant)


  • Mi mamo podlago, ki je točno določena stvar, npr. Mojca Kolar.  če ne bi bilo nje (primerka človeka) mi ne bi mogli govoriti na splošno o ljudeh. (hkratni proces)

  • Uprimerjanje = ne moreš direktno uprimerjat; iz bele ne moremo direktno priti na Sokrata, ampak rabimo točno določeno belo (povezavo). Iz bele na to belo iz te bele na Sokrata.  ''ta bela'' je košček bele na splošno. Ta košček lepote je vsebovan v Sorkatu (je instancirana v Sokratu), je na Sokratu. Bela na splošno pa se v njem uprimerja (vsebuje lastnost bele na splošno).

  • ROD (živo bitje)

VRSTA (človek).

POSAMEZNOST (mojca)



  • Ko imamo subjekt, mu moramo pripisati stvari. Kaj vse lahko pripišemo?

Jogurt.  lahko rečem da je resnično/neresnično? Ne. // Patrik je jogrut.  tukaj pa lahko rečemo ni res. Izrekli smo se o njem.

Potrebna je povezava /relacija med besedami!

Mojca, sedeti, tukaj. – nič ne vemo. // Mojca sedi tukaj. – pripisala sem ji lastnost, nekaj sedaj vem in lahko sodim ali je res ali ni.


  • Določen človek je pismen  smo mu dali lastnost // To pripisujemo Sokratu, kot tudi na splošno človeku.

Navzgor lahko pripisujemo lastnosti, navzdol pa ne!

Tine je živo bitje.  živa bitja imajo štiri noge = pravilno

Tine je živo bitje. Živa bitja so dvonožna, štirinožna…torej je Tine štirinožen = napačno

Moj primer: Mojca mi reče da ima doma Pipo in da je živo bitje. Če bi js sedaj odgovorila da je Pipa štirinožna in da lepo da ima npr. psa, bi se lahko zmotila. Kaj pa če je Pipa mojcina sestra ali pa njena roža, ki jo je poimenovala?



  • Ko rečemo človek, se vprašamo kakšen? Dvonožen pa bel. To sta dve kakšnosti in on ju želi ločiti.

Prva je določena kakšnost; je kakšnost bitnosti – nožen

Druga kakšnost je pa nedoločena, pač bel.

ONTOLOŠKI KVADRANT


ČLOVEK

(nasploh)



BELA

SOKRAT

(podlaga)



TA BELA

Ne biti na/v BITI NA/V

BITNOST ATRIBUTI



10kategorij

  1. bitnost (človek)

  2. kolikšno (velik)

  3. nekakšno (belo)

  4. v razmerju (dvojno)

  5. nekje (na trgu)

  6. kdaj (včeraj,lani)

  7. lega (leži, stoji)

  8. imetje (oborožen,obut)

  9. delovanje (rezati, žgati)

  10. utrpevanje (biti rezan)

Yüklə 22,69 Kb.

Dostları ilə paylaş:




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə