predstavitev za skupino Repatice in kometi Gregor Vertačnik Ljubljana, november 2007
Kazalo Uvod Vremenski pogoji na opazovališču Prosojnost ozračja, vidnost, atmosferska ekstinkcija Airyjev vzorec Razločljivost Napoved razločljivosti Vpliv vremenskih pogojev na Wolfovo število
Uvod glavni dejavniki, ki vplivajo na astronomska opazovanja: - inštrument (prosto oko, teleskop …)
- vremenski pogoji
- lastnosti očesa (prosojnost leče, dioptrija …)
vpliv vremena lahko razdelimo v tri skupine: - razločljivost oz. seeing
- oblačnost in vidnost oz. prosojnost ozračja
- pogoji na opazovališču (temperatura, veter, vlažnost)
Vremenski pogoji na opazovališču dobri pogoji predpogoj za astronomska opazovanja: - vsaj deloma jasno nebo, brez padavin
- nizka relativna vlažnost
- znosna temperatura
- ne premočan veter
najpogostejši problemi: - zarositev optike zaradi sevalnega ohlajanja teleskopa (v vlažnem zraku se ob jasnem vremenu lahko teleskop ohladi pod temperaturo rosišča); najbolj so občutljivi refraktorji in katadioptrični teleskopi
- tresenje teleskopa zaradi vetra
- dolgotrajno temperaturno prilagajanje optike na zunanje razmere (zunaj zelo mrzlo; rešitev: observatorij)
Prosojnost ozračja, vidnost, atmosferska ekstinkcija prosojnost je povezana z oslabitvijo svetlobnega žarka na poti skozi ozračje, vidnost je odvisna še od količine sipane svetlobe v vsakdanjem življenju največkrat uporabljamo pojem vidnost: kako daleč še lahko razločno vidimo zemeljski objekt (horizontalna ali vodoravna vidnost) v astronomiji sta v uporabi izraza atmosferska ekstinkcija (mera za oslabitev žarka) in prosojnost (transparenca) ozračja, ker običajno opazujemo objekte visoko nad obzorjem vse tri količine so odvisne predvsem od nadmorske višine in količine prahu ter vodne pare v zraku vzroki: - Rayleighovo sipanje na molekulah zraka
- sipanje na aerosolu (še posebej v prizemni plasti ob večdnevnem mirnem vremenu)
- absorbcija na molekulah (ozon, kisik, vodna para)
- sipanje in absorbcija na vodnih kapljicah (megla, oblaki, dim)
astronomska opazovanja ovirajo predvsem visoka oblačnost oz. oblaki iz ledenih delcev, ker ti bolj sipajo svetlobo astronomska opazovanja ovirajo predvsem visoka oblačnost oz. oblaki iz ledenih delcev, ker ti bolj sipajo svetlobo posledica slabše prosojnost ozračja sta zmanjšan kontrast in manjša svetlost objektov Rayleighovo sipanje je razlog za rdečkast Sončev zaid in vzid ter modro barvo neba (modra svetloba se sipa bistveno močneje kot rdeča)
Airyjev vzorec posledica valovne narave svetlobe, uklona svetlobe okoli svetle točke (Airyjev disk) so izmenično svetli in temni kolobarji velikost Airyjevega diska je odvisna od velikosti odprtine (premera leče, zrcala) teleskopa in valovne dolžine svetlobe (večja dolžina → večji disk) Rayleighov kriterij ločljivosti optične naprave:
Razločljivost angleško “seeing”, pojem ki se nanaša na sposobnost razločitve dveh točkastih teles odvisna predvsem od turbulence v ozračju najpogostejša mera je velikost “diska razločljivosti” (seeing disk) slaba razločljivost velika težava za zemeljske teleskope – Hubble nima teh problemov povprečni najboljši pogoji so na visoko v gorah in na Antarktiki (na Mauna Kei in La Palmi je povp. velikost diska 0,4’’) očiten znak slabe razločljivosti je migetanje zvezd problem slabe razločljivosti je deloma rešljiv z adaptivno optiko in velikim številom posnetkov (predvsem pri planetih)
Napoved razločljivosti poskusni produkt meteorološkega modela NMM22: - http://pages.unibas.ch/geo/mcr/3d/meteo/seeing/nmm22/
- za številne kraje v celi Evropi
- napoved razločljivosti po lestvici od 1 do 5 in premera diska razločljivosti v ločnih sekundah
- napoved oblačnosti
- stran se od konca septembra 2007 ne osvežuje več
Vpliv vremenskih pogojev na Wolfovo število Wolfovo število (Z) je vsota desetkratnega števila skupin peg in števila peg na Sončevi ploskvici v danem trenutku število vidnih peg (skozi teleskop) je poleg Sončeve dejavnosti odvisno od: - tipa in velikosti odprtine teleskopa
- razločljivosti
- vidnosti
Viri in literatura http://www.telescope-optics.net/induced.htm http://en.wikipedia.org/wiki/Extinction_%28astronomy%29 http://en.wikipedia.org/wiki/Astronomical_seeing http://en.wikipedia.org/wiki/Visibility http://en.wikipedia.org/wiki/Airy_disc http://en.wikipedia.org/wiki/Diffraction electron9.phys.utk.edu/.../m5/Diffraction.htm Guštin A., 1998. Sonce – II, Wolfovo število. Astronomska revija Spika, letnik 6, št. 9, str. 375-379
Dostları ilə paylaş: |