Zadeva c-62/86 akzo chemie bv proti Komisiji Evropskih skupnosti



Yüklə 142,75 Kb.
səhifə1/3
tarix22.05.2018
ölçüsü142,75 Kb.
#45493
  1   2   3

61986J0062.

Zadeva C-62/86

AKZO Chemie BV

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

»86. člen – Izključevalna ravnanja podjetja s prevladujočim položajem«

Ključne besede

1. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Obveznost Komisije, da dovoli dostop do spisa – Odsotnost

2. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Izključitev dokazov, ki niso bili razkriti podjetju, na katero se odločba nanaša

3. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugovorih – Potrebna vsebina

4. Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zadevni trg – Trgi, ki vključujejo vse izdelke, ki lahko zadovoljijo stalne potrebe in ki so le v omejenem obsegu medsebojno zamenljivi

(Pogodba EGS, 86. člen)

5. Konkurenca – Prevladujoči položaj – Obstoj – Izjemno velik tržni delež – Dokaz, ki navadno zadostuje

(Pogodba EGS, 86. člen)

6. Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Pojem

(Pogodba EGS, 86. člen)

7. Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Uporaba cen, ki so nižje od stroškov, s ciljem izključitve konkurenta

(Pogodba EGS, 86. člen)

8. Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Uporaba cen, ki so nižje od proizvodnih stroškov – Upravičenost – Prilagoditev konkurentu – Pogoji – Konkurent s samostojno poslovno politiko

(Pogodba EGS, 86. člen)

9. Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Pridobitev podatkov o pogojih, ki jih ponujajo konkurenti, kot del načrta za njihovo izključitev

(Pogodba EGS, 86. člen)

10. Konkurenca – Prevladujoči položaj – Zloraba – Pogodbe o izključni dobavi

(Pogodba EGS, 86. člen)

SODBA SODIŠČA (peti senat)

z dne 3. julija 19911

V zadevi C-62/86,


AKZO Chemie BV, s sedežem v Amersfoortu (Nizozemska), ki jo zastopajo I. Van Bael, J.-F. Bellis in A. Vanderelst, avocats, odvetniška zbornica v Bruslju, z naslovom za vročanje v Luxembourgu v pisarni F. Brausch, 8, rue Zithe, BP 1107,

tožeča stranka,

proti

Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopa B. van der Esch, glavni pravni svetovalec, ob pomoči T. van Rijna in L. Gyselena, člani pravne službe, zastopniki, z naslovom za vročanje v Luxembourgu pri G. Berardisu, članu pravne službe, Centre Wagner, Kirchberg,

tožena stranka,

zaradi razveljavitve Odločbe Komisije Evropskih skupnosti z dne 14. decembra 1985 o postopku na podlagi 86. člena Pogodbe EGS (IV/30.698-ECS/AKZO Chemie, UL L 374, str. 1),

SODIŠČE (peti senat),

v sestavi J. C. Moitinho de Almeida, predsednik senata, G. C. Rodríguez Iglesias, sir Gordon Slynn, R. Joliet in M. Zuleeg, sodniki,

generalni pravobranilec: C. O. Lenz,

sodni tajnik: J. A. Pompe, namestnik sodnega tajnika,

na podlagi poročila za obravnavo,

na podlagi ustnih navedb strank na obravnavi 29. novembra 1988, na kateri sta Komisijo zastopala T. van Rijn, član njene pravne službe, in T. Ottervanger, avocat iz odvetniške zbornice v Rotterdamu,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 19. aprila 1989



izreka naslednjo

Sodbo


Obrazložitev
1. Družba AKZO Chemie BV je s tožbo, vloženo v tajništvu Sodišča 5. marca 1986, na podlagi drugega odstavka 173. člena Pogodbe EGS zahtevala razveljavitev Odločbe Komisije 85/609/EGS z dne 14. decembra 1985 o postopku na podlagi 86. člena Pogodbe EGS (IV/30.698-ECS/AKZO Chemie, UL L 374, str. 1).
2. Komisija je v tej odločbi ugotovila, da je družba AKZO kršila 86. člen Pogodbe s tem, ko je z ravnanjem zoper konkurenčno družbo Engineering and Chemical Supplies (Epsom and Gloucester) Ltd (v nadaljevanju: ECS) nameravala škoditi poslom te družbe in/ali doseči njen umik s trga organskih peroksidov Skupnosti (1. člen).
3. Družba AKZO Chemie in njene hčerinske družbe predstavljajo oddelek za »posebne kemikalije« v okviru nizozemske skupine AKZO NV, ki izdeluje kemične proizvode in umetna vlakna.
4. Družba AKZO UK, hčerinska družba v 100-odstotni lasti družbe AKZO Chemie (v nadaljevanju se izraz »AKZO« uporablja za poslovno enoto, ki jo predstavljajo družba AKZO Chemie BV in njene hčerinske družbe), v Združenem kraljestvu izdeluje organske perokside, ki so posebne kemikalije za uporabo v proizvodnji plastik. To podjetje izdeluje tudi spojine na bazi benzoil peroksida, ki je organski peroksid, ki se uporablja kot belilo za moko, ter kalijev bromat in vitaminske zmesi, ki so prav tako aditivi za moko.
5. Benzoil peroksid in kalijev bromat se glede na zahteve odjemalcev dobavljata v različnih stopnjah koncentracije. Benzoil peroksid se pretežno prodaja v 16- ali 20-odstotni stopnji koncentracije, kalijev bromat pa se običajno dobavlja v 6- ali 10-odstotni stopnji koncentracije.
6. V skladu z odločbo (17. točka) naj bi tri podjetja (AKZO, ECS in Diaflex) v Združenem kraljestvu in na Irskem ponujala celoten ali skoraj celoten izbor aditivov za moko.
7. Kupce aditivov je mogoče razvrstiti v tri skupine. Prva skupina vključuje tri najpomembnejše skupine mlinarskih podjetij primerljive velikosti, in sicer Ranks (RHM), Spillers in Allied Mills, ki skupaj predstavljajo približno 85 % povpraševanja. V drugi skupini so t. i. »velika neodvisna mlinarska podjetja«, neodvisna od treh velikih skupin, ki predstavljajo 10 % povpraševanja. Preostalih 5 % pokupijo manjša mlinarska podjetja, t. i. »majhna neodvisna podjetja«.
8. Pred sporom med družbama AKZO in ECS, v katerem je bila izdana odločba, ki je predmet obravnavanega primera, sta si družbi AKZO in Diaflex delili naročila družbe Ranks. Družba Spillers je dobavljala pretežno pri družbi AKZO, v preostalem delu pa pri družbi Diaflex. Družba Allied je prek svojega osrednjega prodajnega posrednika Provincial Merchants svoje aditive dobavljala pri družbi ECS. Vendar pa se je Coxes Lock, eno od mlinarskih podjetij skupine Allied, oskrbovalo pri družbi AKZO. Družba ECS je poleg tega oskrbovala dve tretjini kupcev iz skupine »velikih neodvisnih mlinarskih podjetij«, AKZO pa preostalo tretjino.
9. Komisija je (1. člen odločbe) ugotovila zlasti, da je družba AKZO:
i) na sestankih ob koncu leta 1979 družbi ECS neposredno grozila, da bi dosegla njen umik s trga organskih peroksidov za uporabo v proizvodnji »plastik«;
ii) od decembra 1980 družbam Provincial Merchants, Allied Mills in strankam družbe ECS iz skupine »velikih neodvisnih mlinarskih podjetij« sistematično ponujala in dobavljala aditive za moko po nerazumno nizkih cenah z namenom, da bi škodila obstoju družbe ECS na trgu, tako da bi bila ta družba primorana svoje stranke prepustiti družbi AKZO ali pa svoje cene znižati tako, da bi prodajala z izgubo, da bi s tem obdržala svoje stranke;
iii) strankam družbe ECS dajala selektivne ponudbe za aditive za moko, pri čemer je za primerljive kupce, ki so že predstavljali njene stalne stranke, ohranila znatno višje cene (do 60 %);
iv) strankam družbe ECS ponujala kalijev bromat in vitaminsko zmes (čeprav slednjega izdelka običajno ni dobavljala) po plenilski ceni v paketu za benzoil peroksid, da bi te stranke pridobila za celotno ponudbo aditivov za moko in s tem izrinila družbo ECS;
v) v okviru načrta, katerega cilj je bil škodovati družbi ECS, cene aditivov za moko v Združenem kraljestvu dolgo ohranjala na umetno nizki ravni, takšno stanje pa je lahko vzdrževala, ker je razpolagala z večjimi finančnimi sredstvi kot družba ECS;
vi) do dobaviteljev družb RHM in Spillers vodila izključujočo poslovno politiko s tem, da je od teh strank pridobila podrobne podatke o ponudbah drugih dobaviteljev aditivov za moko (vključno z družbo ECS), nato pa je, da bi pridobila naročilo, ponudila ceno, ki je bila tik pod najnižjo ceno konkurence, pri čemer je (v primeru družbe Spillers) stranki naložila še obveznost, da se z aditivi za moko v celoti oskrbuje pri družbi AKZO.
10. S to odločbo je bilo družbi AKZO naloženo plačilo globe v višini 10 milijonov ekujev, kar znaša 24.696.000 HFL (2. člen), in naloženo, naj nemudoma preneha s kršitvijo (3. člen).
11. V tretjem, četrtem in petem odstavku 3. člena odločbe je poleg tega družbi AKZO prepovedano ponujati ali uporabljati cene ali druge prodajne pogoje za aditive za moko, ki bi povzročili, da bi stranke, za katere ta družba tekmuje z družbo ECS, plačevale po cenah, ki se razlikujejo od tistih, ki jih družba AKZO uporablja za primerljive stranke. Ta prepoved pa družbi AKZO ne preprečuje, da ne bi svojih cen za aditive za moko določala različno glede na skupine strank, z razumnim in objektivnim upoštevanjem razlik v proizvodnih in dobavnih stroških, ki izhajajo iz letnega obsega naročil določene stranke, z upoštevanjem različnega obsega naročil in drugih poslovnih dejavnikov. V odločbi je v zvezi s tem določeno, da pogoji, ki jih družba AKZO ponuja mlinarskim podjetjem iz skupine Allied Mills, ne smejo biti bistveno ugodnejši od tistih, ki jih ponuja »velikim neodvisnim mlinarskim podjetjem«.
12. Družba AKZO svojo tožbo v bistvu utemeljuje z naslednjima tožbenima predlogoma:
− prvi tožbeni predlog: izpodbijana odločba je neveljavna zaradi številnih procesnih napak, ki izhajajo iz nepravilnosti v upravnem postopku;
− drugi tožbeni predlog: izpodbijana odločba krši 86. člen Pogodbe, ker je Komisija nepravilno razumela in uporabila pojma prevladujočega položaja in zlorabe prevladujočega položaja s tem, ko je ugotovila, da je družba AKZO imela tak položaj, in ko je njeno ravnanje opredelila kot zlorabo.
13. Podrobnosti o dejstvih, poteku postopka ter tožbenih predlogih in navedbah strank so navedene v poročilu za obravnavo. Vsebina spisa je v nadaljevanju povzeta le toliko, kolikor je potrebno za obrazložitev te sodbe.

I – Prvi tožbeni predlog: nepravilnosti v upravnem postopku
14. Družba AKZO navaja, da je odločba neveljavna zaradi številnih procesnih napak, ki so posledica nepravilnosti v upravnem postopku. V zvezi s tem družba najprej navaja, da ni imela ustreznega dostopa do spisa, nadalje, da je bila preiskava Komisije nepopolna, in končno, da se odločba opira na določene očitke, v zvezi s katerimi se družba ni mogla izjaviti.
A – Dostop do spisa
15. Družba AKZO najprej navaja, da ji kljub številnim zahtevam ni bil omogočen dostop do vseh poročil o preiskavi, ki so jih pripravili inšpektorji Komisije, čeprav bi ti dokumenti lahko vsebovali podatke, ki bi ji omogočili, da pripravi obrambo in potrdi utemeljenost svojih stališč. Ta zavrnitev dostopa do spisa je v nasprotju z ravnanjem Komisije, kot ga je ta napovedala v svojih poročilih o konkurenčni politiki.
16. V zvezi s tem je treba opozoriti, kot je Sodišče razsodilo v svoji sodbi z dne 17. januarja 1984, VBVB in VBBB proti Komisiji, 25. točka (zadevi 43/82 in 63/82, Recueil, str. 19), da »sicer upoštevanje pravic obrambe zahteva, naj se zadevnemu podjetju omogoči smotrna predstavitev njegovega stališča do tistih dokumentov, na katere se je Komisija opirala pri oblikovanju ugotovitev, na katerih temelji njena odločba, vendar pa ne obstaja nobena določba, ki bi od Komisije zahtevala razkritje vsebine njenih spisov zadevnim strankam«.
17. Ta tožbeni predlog je zato treba zavrniti.
18. Družba AKZO poleg tega navaja, da je Komisija svojo odločbo oprla na dve listini, ki družbi nista bili razkriti.
19. Prva od teh listin je odgovor podjetja Steetley Chemicals (podjetje, ki izdeluje surovine za proizvodnjo kalijevega bromata), naslovljen na Komisijo, v zvezi z zahtevo po posredovanju podatkov na podlagi 11. člena Uredbe št. 17 Prve Uredbe o izvajanju členov 85 in 86 Pogodbe (UL 13, str. 204). Iz odgovora Komisije na tožbo pa izhaja, da je Komisija pri sprejetju svoje odločbe to listino upoštevala pri določanju proizvodnih stroškov družbe Diaflex.
20. Komisija ne zanika, da ta dokument družbi AKZO ni bil razkrit. Navaja le, da je družba AKZO vedela ali bi vsaj morala domnevati, da so bile cene, ki jih je podjetje Steetley Chemicals zahtevalo od družbe Diaflex, občutno višje od cen, ki jih je zahtevalo od družbe AKZO.
21. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da ker odgovor podjetja Steetley Chemicals družbi AKZO ni bil razkrit, čeprav je Komisija na njegovi podlagi sprejela določene zaključke, podatkov iz tega dokumenta v obravnavanem postopku ni mogoče uporabiti.
22. Drugi dokument, do katerega družba AKZO ni imela dostopa, je zapisnik o izjavi podjetja Smith, enega od »velikih neodvisnih mlinarskih podjetij«, dani v okviru preiskave Komisije. Ta dokument naj bi se nanašal na pomoč, ki jo je družba Diaflex domnevno dala družbi AKZO, da bi ji omogočila, da se izogne ureditvi najnižjih cen, ki ga je tej družbi naložila Komisija v okviru začasne odredbe z Odločbo 83/462/EGS z dne 29. julija 1983 o postopku na podlagi 86. člena Pogodbe EGS (IV/30.698 – EGS/AKZO – začasna odredba, UL L 252, str. 13; v nadaljevanju: odločba o začasni odredbi).
23. Komisija na to odgovarja, da je ta izjava, ki je v rokopisnem zaznamku enega od inšpektorjev, del spisa, s katerim bi se družba AKZO lahko seznanila v prostorih Komisije.
24. Ugotoviti je treba, da tega zaznamka ni v spisu, ki je bil predložen Sodišču, in sicer ne v delu spisa, ki se nanaša na upravni postopek, kot tudi ne v prilogah vlog Komisije. Komisija torej ni predložila dokaza, da je ta dokument družbi AKZO bil razkrit. V teh okoliščinah ta zaznamek ne more biti dokaz nezakonitega ravnanja družbe AKZO.
B – Nepopolna preiskava
25. Družba AKZO meni, da je bila preiskava Komisije nepopolna zlasti, ker ni vključevala stroškovne strukture zadevnih podjetij in cenovne politike najpomembnejših konkurentov družbe AKZO v sektorju aditivov za moko.
26. Namen preiskave je ugotoviti dejstva, iz katerih izhaja kršitev, zato njene morebitne pomanjkljivosti ne predstavljajo nepravilnosti postopka. Upoštevati jih je treba samo, kadar je treba ugotoviti, ali so zatrjevana dejstva točna in ali upravičujejo sklepe, ki iz njih izhajajo. To ugotavljanje sodi v okvir preučitve vsebinskih ugovorov družbe AKZO.
C – Kršitev obveznosti zaslišanja podjetja
27. Družba AKZO navaja, da odločba vsebuje pomembne očitke, v zvezi s katerimi družba v upravnem postopku ni imela priložnosti izjaviti se. Čeprav je bila zaslišana o obstoju določenih dejstev, pa družba AKZO poudarja, da ni bila zaslišana glede pravne kvalifikacije teh dejstev kot zlorabe.
28. Zadevni očitki se nanašajo na uporabo kalijevega bromata kot plenilskega izdelka, na zahteve za posredovanje podatkov, ki jih je družba AKZO naslovila na določene stranke, da bi pridobila podrobne podatke o ponudbah svojih konkurentov, in na pogodbo o izključnih dobavah, ki jo je naložila eni od strank.
29. Obvestilo o ugovorih mora jasno navesti dejstva, na katera se Komisija opira, in kvalifikacijo teh dejstev.
30. Ugotoviti je treba, da je bila glede uporabe kalijevega bromata kot plenilskega izdelka ta zahteva izpolnjena. V dopisu, ki dopolnjuje obvestilo o ugovorih (10. točka), je namreč ta izdelek v času obravnave zadevnega ravnanja obravnavan enako kot vitaminske zmesi, ki jih je družba AKZO po zatrjevanju Komisije prodajala po plenilskih cenah.
31. V zvezi s pridobivanjem podatkov, ki ga je izvajala družba AKZO, in v zvezi s pogodbo o izključni dobavi je treba poudariti, da je Komisija v obvestilu o ugovorih (70. točka) kot zlorabo položaja opredelila celotno strategijo družbe AKZO, s katero si je ta prizadevala, da bi družbo ECS z grožnjami izključila iz sektorja plastik; ko ji je ta poskus spodletel, pa je poskusila izpeljati svoj načrt, po katerem bi družbo ECS prisilila v likvidacijo. Različni deli tega načrta so bili opisani v delu obvestila o ugovorih, ki se nanaša na »izvedbo načrta za izključitev družbe ECS« (27. in naslednje točke). Med temi elementi se navajata tudi pridobivanje podatkov in pogodba o izključni dobavi. Glede na to pravice tožeče stranke do obrambe niso bile kršene.
32. Družba AKZO v zvezi z očitki o nerazumno nizkih cenah končno zatrjuje še, da ni imela priložnosti izjaviti se glede vprašanja, ali so nekateri njeni proizvodni stroški fiksni ali spremenljivi, čeprav je to vprašanje odločilno ob upoštevanju merila zakonitosti, ki ga družba predlaga za uporabo pri presoji ravnanja prevladujočega podjetja.
33. Ta očitek je treba zavrniti. Različna mnenja strank o vprašanju, ali so določeni stroški fiksni ali spremenljivi, so se pokazala šele v odgovoru družbe AKZO na obvestilo o ugovorih. Vsekakor pa je družba AKZO imela priložnost izjaviti se v odgovoru na vprašanja, ki so jih predstavniki Komisije družbi o tem postavili na obravnavi 18. junija 1985 (str. 33 in naslednje zapisnika o ustni obravnavi).

II – Drugi tožbeni predlog: kršitev 86. člena Pogodbe
34. Po mnenju družbe AKZO je Komisija kršila 86. člen Pogodbe s tem, ko:
− je v izpodbijani odločbi sektor organskih peroksidov napačno določila kot zadevni trg, trg za organske perokside zmotno upoštevala kot enotni trg in, končno, se je pri ugotavljanju obstoja domnevnega prevladujočega položaja oprla na neresnična dejstva;
− je v izpodbijani odločbi napačno ugotovila, da je pomenilo ravnanje družbe AKZO zlorabo.
A − Obstoj prevladujočega položaja
1. Določitev zadevnega trga
35. V odločbi je kot zadevni trg primarno opredeljen trg za organske perokside (vključno z benzoil peroksidi, ki se uporabljajo v industriji plastik), kajti to je bil trg, iz katerega je AKZO skušala dolgoročno izključiti družbo ECS (66. točka). Podrejeno pa se v odločbi zloraba prevladujočega položaja nanaša na trg za aditive za moko (vključno z benzoil peroksidom za uporabo v mlinarstvu) v Združenem kraljestvu in na Irskem (91. točka).
36. Najprej je treba ugotoviti, ali je Komisija za zadevni trg pravilno določila trg za organske perokside.
37. Družba AKZO tej opredelitvi ugovarja s sklicevanjem na predmet odločbe, ki se nanaša zgolj na nezakonito ravnanje družbe na področju aditivov za moko. V zvezi s tem opozarja, da je Sodišče v sodbi z dne 6. marca 1974, Commercial Solvents proti Komisiji, 21. točka (združeni zadevi 6/73 in 7/73, Recueil, str. 223), razsodilo, da trg, na katerem se kažejo učinki zlorabe, »ni pomemben pri določitvi trga, ki naj se upošteva pri ugotovitvi, ali obstaja prevladujoči položaj«.
38. To stališče je treba preučiti ob upoštevanju posebnih okoliščin obravnavanega primera.
39. V zvezi s tem je treba najprej ugotoviti, da je benzoil peroksid eden najpomembnejših organskih peroksidov za uporabo v proizvodnji plastik, tudi eden najpomembnejših aditivov za moko, ker se v Združenem kraljestvu in na Irskem uporablja kot belilo za moko.
40. Nadalje je treba ugotoviti, da je družba ECS pred letom 1979 delovala izključno v sektorju aditivov za moko. Šele tega leta se je odločila svoje dejavnosti razširiti tudi v sektor plastik. V tem sektorju je družba ECS ob začetku tega spora torej imela zgolj izjemno majhen tržni delež.
41. Poleg tega je nesporno, da je bil za družbo AKZO sektor plastik pomembnejši od sektorja aditivov za moko, saj je tam dosegala znatno višji dobiček.
42. Družba AKZO je znižane cene uporabljala torej v sektorju (namreč v sektorju aditivov za moko), ki je bil bistven za družbo ECS, za družbo AKZO pa je bil le omejeno pomemben.
43. Poleg tega je družba AKZO morebitne izgube, ki jih je utrpela v sektorju aditivov za moko, lahko pokrila z dobički iz svoje dejavnosti v sektorju plastik, medtem ko družba ECS te možnosti ni imela.
44. Končno pa iz izjav enega od poslovodij družbe AKZO (priloga 20 obvestila o ugovorih, str. 35), ki bodo upoštevane pri presoji očitkov v zvezi z grožnjami, izhaja, da ravnanje tega podjetja ni bilo usmerjeno v okrepitev njegovega položaja v sektorju aditivov za moko, temveč v ohranitev njegovega položaja v sektorju plastik, pri čemer je družba AKZO družbi ECS skušala preprečiti, da bi v ta sektor razširila svoje dejavnosti.
45. V teh okoliščinah je Komisija utemeljeno menila, da je trg organskih peroksidov zadevni trg, četudi je bila domnevna zloraba prevladujočega položaja usmerjena v oškodovanje glavne dejavnosti družbe ECS na drugem trgu.
46. Ob predpostavki, da je trg organskih peroksidov treba obravnavati kot zadevni trg, pa družba AKZO Komisiji nadalje očita, da na tem trgu ni izvedla temeljite preiskave. Po eni strani ji očita, da ni preverila domnevnih ponudb družbe AKZO v tem sektorju, ki so vsebovale plenilske cene, čeprav se nanje nanaša bistven del obtožb družbe ECS. Po drugi strani pa Komisija ni preverila, ali se je položaj družbe AKZO v sektorju organskih peroksidov okrepil zaradi njenega ravnanja v zvezi z aditivi za moko.
47. V zvezi s tem zadostuje ugotovitev, da ti dejavniki, ki se nanašajo na zlorabo prevladujočega položaja, niso pomembni pri določitvi zadevnega trga.
48. Družba AKZO končno meni, da tega trga v nobenem primeru ni mogoče šteti za enotni trg, saj organski peroksidi niso očitno medsebojno zamenljivi. Poleg tega peroksidov ni mogoče združiti v okviru istega trga na podlagi domnevne medsebojne zamenljivosti, kajti stranke svojih potreb po peroksidih ne zadovoljujejo pri enem in istem dobavitelju.
49. V odločbi (7. točka) je navedeno, da so organski peroksidi kemični izdelki s pomembno vlogo v proizvodnji plastik, kjer so »sprožilci« različnih procesov. Tri pomembna področja njihove uporabe so naslednja:
− sprožilci v procesu polimerizacije ali kopolimerizacije vinilnih monomerov,
− utrjevalci za elastomere in smole,
− prečni povezovalci etilenov/propilenov in sintetičnega kavčuka ali silikona.
50. V odločbi je navedeno tudi (8. točka), da vsako od prvih dveh področij uporabe predstavlja 40 % potrošnje organskih peroksidov, tretje pa okoli 10 %.
51. Sodišče je v sodbi z dne 11. decembra 1980, L'Oréal proti De Nieuwe AMCK, 25. točka (zadeva 31/80, Recueil, str. 3775), razsodilo, da je pri preučitvi vprašanja, ali ima neko podjetje na določenem trgu prevladujoči položaj, »konkurenčne možnosti treba presoditi v okviru trga, ki vključuje vse izdelke, ki so zaradi svojih lastnosti posebej primerni za zadovoljevanje stalnih potreb in so le v manjši meri medsebojno zamenljivi z drugimi izdelki«.
52. Ugotoviti je treba, da je organske perokside, zato da bi ustrezali posebnim zahtevam strank, nedvomno mogoče opredeliti posamično glede na njihovo sestavo, koncentracijo ali predstavo. Vendar pa se 90 % njihove uporabe nanaša na različne procese v industriji plastik, zaradi česar so torej primerni za zadovoljevanje stalnih potreb v smislu zgoraj navedene sodbe. Organski peroksidi poleg tega niso izpostavljeni konkurenci z drugimi izdelki, kot na primer žveplovimi spojinami, ki se v omejenem obsegu uporabljajo pri vulkanizaciji sintetičnega kavčuka, kajti ti izdelki organskih peroksidov ne morejo popolnoma nadomestiti, saj nimajo vseh potrebnih tehničnih lastnosti.
53. Končno pa iz notranje dokumentacije družbe AKZO izhaja (priloga 2 obvestila o ugovorih), da ta družba sama meni, da organski peroksidi predstavljajo enotni trg, saj svoj tržni delež v zvezi s temi izdelki vrednoti kot celoto.
54. Iz teh preudarkov izhaja, da je treba tožbene predloge družbe AKZO, s katerimi ta izpodbija določitev zadevnega trga, zavrniti.
2. Prevladujoči položaj
55. Komisija meni, da ima družba AKZO na trgu organskih peroksidov prevladujoči položaj, pri čemer svoje stališče opira na tržni delež družbe AKZO in na obstoj vrste dejavnikov, ki v povezavi s tem tržnim deležem družbi zagotavljajo očitno prevlado.
56. V 69. točki odločbe so ti dejavniki opisani, kot sledi:
»i) tržni delež družbe AKZO ni velik le sam zase, temveč po velikosti ustreza tržnim deležem vseh drugih proizvajalcev skupaj;
ii) razen družb Interox in Luperox imajo vsi drugi proizvajalci zgolj omejeno ponudbo izdelkov in/ali so pomembni le na lokalni ravni;
iii) tržni delež družbe AKZO (prav tako kot drugo- in tretjeuvrščenih proizvajalcev, tj. družb Interox in Luperox) je ostal v obravnavanem obdobju nespremenljiv, družba AKZO pa je vedno uspešno odvrnila vse napade manjših proizvajalcev na svoj položaj;
iv) družbi AKZO je z rednim dvigovanjem svojih cen in/ali večjim obsegom prodaje uspelo celo v obdobju neugodne konjunkture ohraniti skupni dobiček;
v) družba AKZO ima znatno širšo ponudbo izdelkov kot kateri koli od njenih konkurentov, ima tržno in tehnično najbolj razvito organizacijo marketinga in je vodilna v znanju na področju varnosti in toksikologije;
vi) družba AKZO je po svoji lastni oceni zmogla 'nevšečne' konkurente (poleg družbe ECS) odstraniti s trga ali jih resno oslabiti: poleg ostalih primer družbe SCADO jasno kaže, da družba AKZO šibkejšega proizvajalca lahko izključi, kadar koli to želi;
vii) kakor hitro je onemogočila majhne, vendar morebitno nevarne proizvajalce, je družba AKZO lahko dvignila cene tistih izdelkov, pri katerih je bilo mogoče zaznati konkurenco.«
57. Družba AKZO izpodbija oceno svojega tržnega deleža in obstoj oziroma pomembnost drugih dejavnikov, navedenih v odločbi. Navaja zlasti, da je bil njen tržni delež ocenjen napačno, saj Komisija trga organskih peroksidov ne bi smela obravnavati kot enotni trg. Navaja tudi, da dejstvo, da ima širšo ponudbo izdelkov kot njeni konkurenti, ne more biti dokaz za obstoj prevladujočega položaja.
58. Teh navedb ni mogoče sprejeti. Trg organskih peroksidov je bil pravilno upoštevan kot enotni trg, zato je bilo treba tržni delež družbe AKZO izračunati ob upoštevanju organskih peroksidov kot celote. S tega vidika je očitno, da je dejstvo, da je družba AKZO imela širšo ponudbo izdelkov kot njeni konkurenti, prispevalo k zagotovitvi njenega prevladujočega položaja na tem trgu.
59. Ugotoviti je treba tudi, da je, glede na njeno notranjo dokumentacijo, družba AKZO med letoma 1979 in 1982 imela nespremenljiv tržni delež v višini okoli 50 % (prilogi 2 in 4 obvestila o ugovorih in preglednica A, priložena obvestilu o ugovorih). Družba AKZO pa tudi ni predložila dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da se je ta delež v naslednjih letih zmanjšal.
60. Glede tržnih deležev je Sodišče razsodilo (sodba z dne 13. februarja 1979, Hoffmann-La Roche, 41. točka, zadeva 85/76, Recueil, str. 461), da izjemno veliki tržni deleži sami zase, če niso podane druge posebne okoliščine, dokazujejo obstoj prevladujočega položaja. Tako je tudi v primeru obstoja tržnega deleža v višini 50 %, kakor je bil ugotovljen v obravnavani zadevi.
61. Komisija je poleg tega pravilno opozorila, da tudi drugi dejavniki potrjujejo prevlado družbe AKZO na trgu. Poleg dejstva, da se družba sama šteje za vodilno svetovno podjetje na trgu peroksidov, je treba opozoriti, da ima družba AKZO po svoji lastni izjavi najbolj razvito organizacijo marketinga, tako po komercialni kot po tehnični plati, na področju varnosti in toksikologije pa razpolaga z več znanja kot njeni konkurenti (prilogi 2 in 4 obvestila o ugovorih).
62. Tožbene predloge, s katerimi je družba AKZO izpodbijala ugotovitev, da je na trgu organskih peroksidov imela prevladujoči položaj, je torej treba zavrniti.
Yüklə 142,75 Kb.

Dostları ilə paylaş:
  1   2   3




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə