NAS CASOPIS 390/30.1.2012
C
M
Y
K
19
19
30. januar 2012
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
Pavle: »Tule bi mi pa narisal enega majhnega Di-
oniza.«
S Slikarjem v
novo leto
Znova se je leto končalo in novo zaičelo. In kot
je že v navadi, se je veliko Borovničanov zadnje
urice starega leta odločilo preživeti ob dobri ko-
mediji, ki jo vedno znova pripravi dramska sku-
pina borovniškega Kulturnega društva.
Letos se je režiserka Slavica M. Ošaben odločila
na oder postaviti komedijo Toneta Partljiča Sli-
kar na vasi, ki v grobem povzeto pripoveduje o
dogodivščinah mladega slikarja Emila (Domen
Debevec) v manjši podeželski vasi. Tja naj bi vsaj
uradno prišel poiskat mir za dokončanje lovskih
motivov za večjega naročnika svojih del. Miru
pa ne najde, saj ga moški del prebivalstva nadle-
guje s prošnjami po slikarskih uslugah, ženski
del pa poleg teh še z drugimi, bolj intimnimi. Se
pa izkaže, da niti sam ni prišel brez skritih name-
nov … Pridelovalcu izvrstnih vin Pavletu Petku
(Slavko Pristavec), ki umetnika gosti pod svojo
streho, se niti sanja ne, da je Emil prišel zgolj
zaradi njegove žene Marije (Lili Kogovšek), ki
jo je pred časom spoznal na slikarskem tečaju.
A pričakovana romanca je že v izhodišču obso-
jena na propad, saj je Marija medtem zanosila s
svojim možem, poleg tega pa se začneta okrog
Emila sukati še dve mladi vaščanki, Mira Krivic
(Eva Bezek) in Kaja (Kaja Pristavec). In če Pavle
Emila prosjači za motive na vinskih etiketah ter
ga Ivan Krivic (Andrej Jereb), Mirin mož, pros-
jači za fresko na ribiškem domu, pa Mira in Kaja
v povezavi s slikarjem sanjata zgolj in samo o
aktih vseh vrst. Emil pa je človek, ki komur koli
težko reče ne, še posebno, ko gre za akte. Tako
dotlej menda neplodna Mira nenadoma »čudež-
no« zanosi, vedno hujšo zagato, zaplete in na-
sploh vsa pohujšanja v Petkovi hiši pa budno
spremlja domnevno naglušna vaška kvaternica
Mara (Milena Škulj). Slednja od slikarja sicer
pričakuje, da bo za »božji lon« poslikal vaško
kapelico. Med razpletanjem klobčiča skrivnost-
nih razmerij nastane vrsta komičnih situacij. Ko
moža izvesta, kaj za njunima hrbtoma počneta
ženi, in še huje, ko žene izvedo ena za drugo,
je napetost na vrhuncu in nastane celo strelski
obračun. O kakšnih peripetijah pišem, si bo bra-
lec, ki je zamudil silvestrsko predstavo, moral
sam ogledati na reprizi 10. marca letos. A naj ga
potolažim, da situacijski zaplet delno razreši iz
mesta prispelo pismo, predvsem pa odpuščajo-
ča očetovska/partnerska ljubezen.
Gledalci, ki so napolnili dvorano do zadnjega
kotička, so igro in igralce na koncu seveda na-
gradili z bučnim aplavzom, ki so si ga brez dvo-
ma tudi zaslužili.
Damjan Debevec
Cici (Ciril Košir) in Joki (Franci Stražišar): »Tudi
ti si lahko član Stranke mladih!«
Mara je budno spremljala vse akte.
Ivan: »Juhej, otroka bomo imeli!«
VABILO NA ODPRTJE IN OGLED
Jože Pristavec
SKRITI SVET
Razstava fotografij in mineralov
Odprtje: 7. 2. 2012 ob 19.00
Ogled: 7. 2. - 12. 2. 2012
Vsak delovni dan: od 15. do 20. ure
Ob dela prostih dnevih: od 10. do 20. ure
Dom krajanov Dol - Laze
Avtor fotografij in zbiralec mineralov Jože Pristavec nas
bo z razstavo SKRITI SVET popeljal v del svoje čudovite
zbirke kremenovih in drugih kristalov, ki jih je večinoma
našel le streljaj od svojega doma. V doma ustvarjenem foto
kotičku je v kristale “vdahnil” še svetlobo in jih pogledal
skozi makro objektiv. V njih je odkril drobne skrivnosti, ki
jih s prostim očesom ne moremo videti. To in še več si bo-
ste lahko ogledali na skrbno izbranih fotografijah, ki bodo
bogatile razstavljeno zbirko mineralov.
Ob odprtju sta društvi pripravili kulturni
program, v katerem se je prepletalo več vrst
umetnosti, skupna nit pa je bilo seveda Barje.
O nastanku in delu HUD Karel Barjanski je v
pogovoru s predsednico ižanskega društva
Alenko Jeraj najprej spregovoril predsednik
Jože Zorman, strokovno mnenje pa je pred-
stavil akademski slikar in recenzent razstave
Karl Plemenitaš. O fotografijah je več povedal
vodja fotografske sekcije Marko Gorenc. Pou-
daril je, da je tokrat razstava nadgrajena, saj se
ne predstavljajo le štirje fotografi – Vid Rotar,
Žiga Rebolj, Tomaž Krašnja in Marko Gorenc
– dodana so namreč še nagrajena dela s foto-
delavnice, ki jo je HUD Karel Barjanski orga-
niziral kot spremljevalni dogodek ob lanski
razstavi v kulturnem tednu.
Barje pa pred nami ni zaživelo le ob gledanju
fotografij, ampak tudi ob poslušanju poezije
pesnice Barbare Bezek Rot, s svojo avtorsko
glasbo je dogajanje popestril Boris Bezek.
Fotografije Barja bodo v Knjižnici Ig prebivale
do sredine februarja, hudovci pa vas še pred za-
ključkom te razstave vabimo na ogled minera-
lov, ki jih zbira Jože Pristavec. Prireditev bomo
ponovno pripravili v domu krajanov Dol
- Laze. Odprtje bo na predvečer slovenskega
kulturnega praznika, obiščete pa nas lahko do
nedelje, 12. februarja (ob dela prostih dnevih
od 10.00 do 20.00 med delovniki od 15.00 do
20.00). Zbirko bodo obogatile fotografije, na-
rejene z makroobjektivom, in ravno z njegovo
pomočjo boste na nekaj kamnih razbrali tudi
podrobnosti, ki jih je s prostim očesom ni mo-
goče videti.
Najmanj enkrat na mesec pa se ustavite v na-
šem stalnem razstavnem prostoru, poimeno-
vanem kukalnica, ki je v Baru Borovnička ob
železniški postaji. Tudi v njem je bilo že in bo
še kaj videti. Trenutno vas vabijo risbe Mirana
Štefančiča.
HUD Karel Barjanski
Člani HUD Karel Barjanski smo novo leto
začeli z gostovanjem razstave Barje na Igu
Še preden se je staro leto prelilo v novega, je HUD Karel Barjanski že začel s
pripravami na gostovanje razstave Barje, ki je pred enim letom razveseljevala
Borovničane v domu krajanov na Dolu. Glas o fotografijah ravnice, ki nas ob-
kroža, se je razširil tudi zunaj meja naše občine in na povabilo Društva Fran
Govekar Ig smo jih tokrat za en mesec preselili v Knjižnico Ig. Odprtje razstave
je bilo v ponedeljek, 9. januarja 2012, ko je potekal 26. Govekarjev večer. Ogle-
date si jo lahko do 13. februarja.
V Baru Borovnička razstavlja Miran Štefančič
Rodil se je leta 1950 v Ljubljani. Otroštvo je preživel v Krašnji, kjer je risal na vse, kar je
našel. Šolska leta je preživel v Ljubljani. Več časa kot za knjigami je preživel v fotografski
delavnici mojstra Rojana, kateremu je poma-
gal pri razvijanju in retuširanju fotografij. Za
nagrado si je pridobil občutek za detajle. Ta
je prepoznaven na več tisoč slikah na papir-
jih in na zidovih, ki so nastali pod njegovimi
rokami.
Kamorkoli ga je že zanesla življenjska pot,
povsod se je aktivno vključil v delo sloven-
skih kulturnih društev. Tako v Krašnji kot
tudi v Berlinu. Sedaj ga z veseljem pozdrav-
ljamo v Borovnici.
HUD Karel Barjanski
Denar leži na cesti,
vendar ga ne znamo
pobrati
Na začetku poletja lani je bil končno iz-
delan Dokument identifikacije investicij-
skega projekta (DIIP) za sanacijo tehnič-
nega spomenika in borovniške sramote
– borovniškega stebra. Seveda ni odveč
poudariti, da je bil DIIP naročen po dol-
gem prigovarjanju županu, po številnih
sprenevedanjih, po pisanju nemalo član-
kov o tej tematiki, po prepričevanju in
vprašanjih nekaterih občinskih svetni-
kov na sejah Občinskega sveta. Projekt
sanacije je bil uvrščen tudi v Načrt raz-
vojnih programov občine.
Po sprejetju DIIP smo praktično še isti
dan župana pozvali, naj takoj naroči
Projekt za gradbeno dovoljenje (PGD).
Brez PGD se namreč ni mogoče prijavi-
ti na razne razpise, iz katerih je mogoče
dobiti do 85 % potrebnih sredstev. Tak
razpis, s 85 % pokritjem potrebnih stro-
škov, je razpisalo tudi Ministrstvo za
Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in
sicer Razpis za ukrep 323 – Ohranjanje
in izboljševanje dediščine podeželja. Na
njihovi spletni strani je bil objavljen tudi
okvirni termin izida razpisa, ki je bil na-
povedan za december 2011. Izšel je 6. 1.
2012. To je zadnji razpis v programskem
obdobju 2007–2013. Glede na splošno si-
tuacijo lahko pričakujemo, da bo podo-
bnih razpisov vse manj in da bo konku-
renca pri prijavah vse hujša. PGD je bil s
strani župana naročen konec novembra
lani, v bistvu pa ga niti še niso začeli iz-
delovati. Zakaj je bilo treba čakati pol
leta? Razlaga je banalna, verjetno pa ni
daleč od resnice: najprej je bilo tu pole-
tje, takrat se tako ali tako nič ne dela, ko
pa je prišla jesen, sta verjetno potrebna
mesec ali dva, da se stvari utečejo in že
je tu skoraj konec leta. Priložnost je sedaj
zamujena. Sprašujem se, ali ima občina
resen namen sanirati borovniško sra-
moto in podrtijo, ki, mimogrede, ogroža
tudi mimoidoče, ali pa so vse aktivno-
sti zgolj pesek v oči, da se za nekaj časa
utiša neprijetna vprašanja pobudnikov
obnove in tudi mnogih občanov, ki jim
ni vseeno?
Verjetno pa je bolj na mestu kakšna pre-
prostejša razlaga, namreč, da je županu
popolnoma vseeno, če propada najpo-
membnejši tehnični spomenik na tem
območju in da preproszo nima nobene-
ga občutka za te stvari. Ker če problema
ne znaš videti, ga tudi ne rešuješ. Če ga
vidijo drugi, pa se jim seveda ne pusti,
da bi ga reševali in se jih zavira na vse
mogoče načine.
Na koncu bodo po vaških gostilnah ob
obloženih mizah iz sredstev za »repre-
zentanco« poslušali izgovore, da je kri-
za, da ni denarja za take stvari. V resnici
pa je kriza le v glavah in razmišljanju,
priložnosti pa ostajajo zamujene.
Bogomir Celarc
• PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO •