390 prva indd z občinske seje
Yüklə 2,55 Mb. Pdf görüntüsü
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- Kulturna prireditev ob začetku Šiflerjevega leta
- Odkritje spominske plošče
- Razstave v spomin na Pavla Šiflerja in njegovega očeta Ivana Kacina
- Nadja Prosen Verbič fotografije: Jernej Malovrh Povabilo na prihajajoče prireditve v okviru Šiflerjevega leta
- 29. junij 2012 ob 20. uri Orgelski koncert v cerkvi sv. Nikolaja v Dvoru 15. september 2012 ob 20. uri
- Koliko otrok bodo varovali v vrtcih Na osmi redni seji občinskega sveta je konec novembra petnajst svetnikov od
NAS CASOPIS 390/30.1.2012
C M Y K 29 29 30. januar 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
Občina Dobrova - Polhov Gradec Kdo je bil Pavel Šifler? Med pomembne Polhograjce, ki so spomine, besedo in pesem iz svoje prelepe domače Pol- hograjske doline ponesli s seboj v daljno Ame- riko in tam pustili pomemben pečat, je bil tudi Pavel Šifrer. Pri nekaterih spomini na njihova skupna srečanja še živijo, v drugih živi zaradi njegovih bogatih del, tretji pa so zanj komaj kdaj slišali. Slovenec, ki so ga v Ameriki poznali pod imenom Paul John Sifler, se je rodil na silvestro- vo leta 1911 v Ljubljani. Otroštvo je preživljal v rejniški družini pri Šifrerjevih v Polhovem Gradcu, kjer je bil njegov prvi dom, eden izmed številnih v njegovem življenju. Čeprav je bil v otroštvu ločen od staršev, so v odraščajočem otroku tleli talenti, ki sta mu jih v zibelko pol- ožila oče in mati in so zaznamovali vse njegovo življenje: glasba, petje in ljubezen do orgel. Pri rosnih dvanajstih letih je odšel za mamo v Ame- riko, kjer je študiral in ustvarjal. Diplomiral je iz klavirja, izpopolnil pa se je tudi kot pianist, zborovodja in komponist, a njegova prava ljube- zen so vselej bile orgle, po očetu Ivanu Kacinu, ki je na Slovenskem veljal za odličnega organi- sta, pevovodjo ter izdelovalca orgel. Oče in sin se v življenju nista nikoli srečala, le simbolično sta se poznala v skupni ljubezni, v glasbi. Pa- vel se je v svojo domovino začel vračati šele v starosti. Tako se je pred tridesetimi leti v Pol- hovem Gradcu prvič srečal s svojo polsestro, go- riško publicistko in novinarko, Dorico Makuc. Ob vračanjih v Slovenijo je igral na večini oče- tovih orgel na Goriškem, na njih je koncertiral ter izvajal tudi svoje lastne skladbe. Svoj zadnji orgelski koncert je imel skupaj z mladinskim cerkvenim pevskim zborom spomladi 1995 prav v Polhovem Gradcu. Takrat je Slovenijo obiskal zadnjič in v krajevnem časopisu je od takrat mogoče prebrati, da je »Šifrerjev Pavel« v knjigo obiskovalcev polhograjskega muzeja ob notnem zapisu napisal: »Slovenec sem!« Vedno je ostal zvest svojim koreninam, maternemu jeziku in pesmi ter spominom iz svojega otroštva. V njih je iskal navdihe in vse to vtkal v svoj ustvarjalni opus, ki obsega več kot 230 skladb, zborovskih, simfoničnih, orgelskih, tri operete, Božični ora- torij, štiri maše. Nekaj zborovskih del je posve- til tudi polhograjskim pevcem, in sicer Veliko mašo za mladinski zbor, božično pesem Božična noč, pesem Upanje v Marijo, leta 1994 pa je ob 700-letnici župnije in 250-letnici župnijske cer- kve uglasbil pesem Polhograjski Mariji Marjana Malovrha. Leta 1989 je zbor, takrat imenovan Pograjski slavčki, izvedel njegovo opereto Kdo bo dobil Maričko, na katere iz- vedbi je bil tudi skladatelj sam. Njegov zadnji dom je bil v Hol- lywoodu, po daljši bolezni pa je tam v starosti 89 let umrl 20. maja 2001. Kulturna prireditev ob začetku Šiflerjevega leta Leto 2012 bo tako zaznamo- vano s še nekaterimi glasbe- no-kulturnimi prireditvami v Polhovem Gradcu. Na pobudo mnogih Polhograjcev in Dori- ce Makuc se je Župnija Polhov Gradec v sodelovanju z Občino Dobrova - Polhov Gradec odlo- čila, da v spomin in počastitev stote obletnice rojstva rojaka Pavla Šiflerja pripravi sklop prireditev v okviru Šiflerjevega leta.
Na štefanovo, 26. decembra 2011, je bil prvi zelo pomem- ben dogodek, ki se je začel s kulturnim programom, ki ga je prijetno povezovala Eva Jan- ša, Mešani pevski zbor Gregor Rihar je zapel eno od njegovih pesmi, nato je župan Franc Set- nikar nagovoril prisotne ter jim čestital za praznik. Za njim jih je v imenu odbora za pripra- vo Šiflerjevega leta nagovoril župnik Bogdan Oražem, ki je navzočim na kratko predstavil življenjsko pot Pavla Šiflerja in se vsem sode- lujočim zahvalil za prispevek. Sledil je glasbeni vložek pianistke Katarine Tominec, ki je zaigra- la dve deli za klavir skladatelja Pavla Šiflerja. Nato je nekaj spominov nanj in na njuno sode- lovanje odstrla znana slovenska organistka in profesorica na orglarski šoli v Ljubljani Angela Tomanič. Nazadnje je spregovorila Aleksandra Pavšič iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, ki je pred časom pripravil priložnostno razstavo v spomin na Pavla Šiflerja in njegovega očeta Iva- na Kacina, ki pa so jo ob tej priložnosti preselili v Polhograjsko graščino, tako da si jo v teh dneh lahko ogledamo. Odkritje spominske plošče Ob stoti obletnici rojstva so Pavlu Šiflerju na pročelju hiše, kjer je preživel svoje otroštvo, po- stavili spominsko ploščo, ki so jo ob tej prilož- nosti tudi odkrili in blagoslovili. Osnutek ploš- če je avtorsko delo arhitekta Sama Športa. Za kamnoseška dela je poskrbelo podjetje Mravlja iz Hotavelj. Izvirnost plošče je v njeni obliki, saj objema vogal hiše z dveh strani. Na eni strani je posvetilni napis, na drugi pa so simboli umetni- kovih talentov in njegovega uspešnega ustvar- janja. Dvojnost priča o Šiflerjevi razpetosti med domom in rejniško hišo, med domom in tujino. Glasbeni simboli so usmerjeni proti rojstni hiši matere, kar govori o darovih, ki so mu bili dani ob rojstvu, in proti Kalvariji. To nas spominja na njegova najpomembnejša dela (The Despair and Agony of Dachau, The Seven last Words of Christ ipd.), pri katerih je črpal motive prav iz Kristusovega trpljenja in križevega pota. Razstave v spomin na Pavla Šiflerja in njegovega očeta Ivana Kacina Sledil je ogled priložnostne razstave v spomin na Pavla Šiflerja in njegovega očeta Ivana Kacina v Polhograjski graščini. V bogati zbirki si je mo- goče ogledati številne izvirnike notnih zapisov, skic in osnutkov orgel in harmonijev, prospek- tov, vabil ter pisem, ki sta si jih dopisovala Pavel Šifler in njegova polsestra Dorica Makuc. Razstava je še vedno na ogled v Polhograjski graščini. Vabljeni vsi, da si ogledate in spoznate vsaj delček bogate glasbene in življenjske poti Pavla Šiflerja. Nadja Prosen Verbič fotografije: Jernej Malovrh Povabilo na prihajajoče prireditve v okviru Šiflerjevega leta: 7. februar 2012 ob 19. uri v Kulturnem domu Jakoba Trobca Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 18. maj 2012 ob 20. uri Klavirski koncert v Polhograjski graščini 29. junij 2012 ob 20. uri Orgelski koncert v cerkvi sv. Nikolaja v Dvoru 15. september 2012 ob 20. uri Orgelski koncert v župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Polhovem Gradcu Kulturna prireditev v Polhograjski graščini ob začetku Šiflerjevega leta Nagovor župana Franca Setnikarja Nagovor župnika Bogdana Oražma v imenu od- bora za pripravo Šiflarjevega leta Odkritje spominske plošče na Šiflerjevi hiši Ogled razstave Šiflerjevo leto v Polhovem Gradcu Odkritje spominske plošče Pavlu Šiflerju Polhov Gradec, 26. december – V Polhograjski graščini je na praznik rojstva slovenske države, v organizaciji župnije in ob pomoči občine, potekala prireditev v spomin na stoto obletnico rojstva našega rojaka Pavla Šiflerja, skladatelja, orglarja in zborovodja, kateremu je bila ob tej priložnosti postavljena tudi spominska plošča. S tem dogodkom smo vstopili v Šiflerjevo leto, saj bodo v prihodnjih mesecih njemu na čast potekale kulturno-glasbene prireditve. Občinski svet občin Vrhnika, Logatec, Brezo- vica, Dobrova - Polhov Gradec in Borovnica so leta 2006 sprejeli odlok ustanovitvi skupne notranje revizijske službe. Bilo je sedem javnih natečajev za iskanje ustreznega kadra, vendar so bili vsi natečaji neuspešni. Javne natečaje je vodila Občina Logatec, kot izbrana občina za opravljanje nalog ustanoviteljev po navede- nem odloku. Predstavniki občinskih uprav so problematiko skupne notranje revizijske služ- be ponovno obravnavali avgusta 2011 in ugo- tovili, da ni več skupnega interesa navedenih občin. Zato je smiselno odlok razveljaviti. Namen sprejema odloka o ustanovitvi režij- skega obrata je določiti pravno podlago za zagotovitev izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb, za katere ni predvideno izvajanje v okviru javnega podjetja ali s podelitvijo kon- cesije. Izvajanje v drugih dopustnih oblikah, kot jih predvidevata Zakon o lokalni samou- pravi in Zakon o gospodarskih javnih službah, bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti dejavnosti neekonomično, neracionalno in ne- smotrno. V letu 2003 je občina že sprejela Od- lok o ustanovitvi režijskega obrata, ki ga je bilo treba zaradi načina izvajanja lokalnih gospo- darskih javnih služb in pokrivanja področja delovanja režijskega obrata uskladiti z zako- nodajo in dejanskim stanjem v naši občini. Pri oblikovanju oddelkov vrtcev je treba upoš- tevati prostorske normative – igralno površino na otroka. Glede na razmere in položaj dejav- nosti predšolske vzgoje lahko število otrok v oddelku presega veljavne normative za naj- več dva otroka v oddelku, zato so se na občini potrudili in razpisali največje mogoče število otrok v oddelkih, koliko je le-to dopustno. Tako bodo v skupno devetnajstih oddelkih v občini varovali in izobraževali kar 342 otrok. (sa)
Yüklə 2,55 Mb. Dostları ilə paylaş:
|