V 6. in 5.st. p.K. poročajo grški viri o iberskih plemenih na Iberskem polotoku; od kod? Res iz S Afrike? V 6. in 5.st. p.K. poročajo grški viri o iberskih plemenih na Iberskem polotoku; od kod? Res iz S Afrike? Že v 11. st. naj bi Feničani imeli trgovske naselbine v J Španiji-Malaga, Cadiz.-zelo malo verjetno.Verjetneje pa od 5.st. dalje na V obali Iberskega polotoka. Zasnova naselij po feničanskem-grškem vzorcu, verjetno tudi pisava, ki je ne znamo razvozlati. V 5. in 4.st. prihod keltskih etnij na visoko planoto, pomešajo se med staroselce-Keltiberi.Do 3.st. p.K. brez zunanjih vmešavanj. V tem času sta v Z Sredozemlju najmočnejši državi Rim in Kartagina.Obe mestni državi, a z različnim razvojem. Kartagina-”Novo mesto”- je bila središče trgovskega imperija , kolonija feničanske metropole Tir, ustanovljena 800 p.K. Hiter gospodarski in trgovski vzpon, skupaj z zavezniki Etruščani v bitki pri Alaliji premagali okrog 540 grško konkurenco. Kartažanske pomorske odprave 500 p.K.do Kameruna, druga okoli Pirinejskega polotoka do Britanije. Kartažanske posesti na Siciliji.
Drugod je bila kartažanska oblast organizirana prek utrdb in trgovskih postojank na Z Sredozemlju. Drugod je bila kartažanska oblast organizirana prek utrdb in trgovskih postojank na Z Sredozemlju. Pogodbe –premoč na morju. Vodstvo države-aristokracija, dva sufeta-sodnika. Osrednja institucija:”svet tristotih” iz njih “trideseterica”. Sodna oblast in nadzor nad izvajanjem zakonov- “svet štiristotih”. Aristokratska-timokratska država, “mešana ustava” ,kot recimo v Šparti ali Rimu. Zgledovali so se bolj po kasnejših helenističnih državah kot Grkih. Vojska je bila podlaga obstoja države.Poleg Kartažanov-državljanov tudi tujci. Odnosi med državo in vojsko niso bili jasno določeni. Kartagina je bila po izročilu antičnih avtorjev zelo bogata država. Podlaga za bogastvo je bil razvoj na vseh področjih.Iz Španije so pridobivali srebro. Okoli l.400 so začeli kovati lasten denar. Religija, feničansko kaananska: bog Baal ali Maloh “Kralj”, boginja Tanit, slična sirski Astarte. Najbolj vpadljiva značilnost: žrtvovanje ljudi, predvsem otrok, l.310 npr. 300. V Kartagini odkritih 20 000 posmrtnih ostankov otrok.
Verjetno razvita književnost, v domačem ali grškem jeziku, a malo znanega in razvozlanega. Verjetno razvita književnost, v domačem ali grškem jeziku, a malo znanega in razvozlanega. 200 let dobrih zavezniških odnosov z Rimom. Odnosi so se poslabšali l.270 okoli vprašanja kampanijskih Mamertinov, vojaških najemnikov oskiškega porekla. Zveza Sirakuz s Kartagino proti Rimu. VOJNA- ni se ohranil noben kartažanski vir, samo grški in rimski, ki niso naklonjeni Kartažanom. Stereotipne slabšalne oznake nasprotnikov: trdosrčni, nasilni in krvoločni, ponižni pred močnejšim, trdi in nepopustljivi do šibkejših. Prva vojna se je začela z rimskimi uspehi-263. Naslednje leto se Rimljani, ki so bili na morju šibkejši učijo od “grških zaveznikov v J Italiji”. Posebnost rimske mornarice-corvi ali vrani. 260 velika pomorska zmaga v bitki pri Milah ob S obali Sicilije, zmagoslavni steber na rimskem forumu, v katerem so vgrajeni kljuni kartažanskih ladij.
Zavzetje Korzike 259. Ker Kartažanov niso uspeli pregnati iz Sicilije, so prenesli vojno na kartažansko ozemlje, v Afriko. Zavzetje Korzike 259. Ker Kartažanov niso uspeli pregnati iz Sicilije, so prenesli vojno na kartažansko ozemlje, v Afriko. Zmaga na morju pri Eknomu. Libijci in Numidijci prestopajo na rimsko stran. Premirje, a pretežki pogoji za Kartagino. Kartažanski poveljnik, najemnik Ksantip.Zmaga, Rim se umakne iz Afrike. Pozicijska vojna na Siciliji. 247 prevzame poveljstvo kartažanske vojske Hamilkar Barkas.Iniciativa Kartažanov v Z Siciliji.Rim zgradi novo, veliko mornarico, pomorska zmaga 241 pri Egatskih otokih. Kartagina-Hamilkar Barkas sklene mir z Rimom, pogoji so hudi. Po 24 letih vojne je Rim zmago pospremil s triumfom. Zmaga je prinesla velike vojne izgube rimskih državljanov , pa tudi zavezniških vojakov.Največje izgube v ladjevju, predvsem zaradi viharjev-600 bojnih ladij, med njimi veliko penter s po 400 ali več mornarji. Več sto tisoč mrtvih ali pogrešanih.Gospodarska škoda se je kazala na kmetijah, zaradi odsotnosti gospodarjev-vojakov, zanemarjanje zemlje.
Z zmago nad Kartažani je Rim postal najmočnejša sila v Z Sredozemlju, velesila enakovredna vodilnima helenističnima državama, ptolemajskemu Egiptu in selevkidski državi v Mali Aziji in na V. Z zmago nad Kartažani je Rim postal najmočnejša sila v Z Sredozemlju, velesila enakovredna vodilnima helenističnima državama, ptolemajskemu Egiptu in selevkidski državi v Mali Aziji in na V. Poraz Kartagine z Rimom je državo postavil pred težko preizkušnjo.Skoraj finančni zlom in upor najemniških vojakov, ki so ostali brez plačila. Upr je bil obvladan po treh letih 238, po –Polibij- komaj predstavljivih okrutnostih iz obeh strani. Težave s Sardinijo.Rim je temeljito izkoristil nasprotnikovo šibkost.
Dostları ilə paylaş:
|