NAS CASOPIS 390/30.1.2012
C
M
Y
K
39
39
30. januar 2012
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
Zelo obiskana
Rega
Na Debelem hribu (541 m),
kjer domujem, mi ni čisto nič
dolgčas, saj me je v minulem
letu obiskalo skoraj 8.000 ob-
iskovalcev, vendar se niste
vsi vpisali. Hkrati vas vabim
na Občni zbor PD REGA,
ki bo v soboto, 25. februarja
2012, ob 18. uri v gasilskem
domu v Dragomerju.
Prvi pohod z baklami k
polnočnici
V Občini Log - Dragomer deluje v okviru Društva Kosec tudi
Odbor za varstvo kulturne dediščine in prikaz starih običa-
jev. V programu ima enajst običajev, predstavitve katerih se
udeležuje veliko občanov iz naše občine pa tudi od drugod.
V soboto, 24. decembra, smo obudili običaj odhoda k polno-
čnici na Brezovico z baklami. To smo načrtovali že leto pred
tem, a tedaj dogodek še ni dozorel. S pomočjo občine smo
kupili štirideset bakel, a se je izkazalo, da jih je bilo prema-
lo. Zato smo se dogovorili, da bo vsaka družina dobila eno
ali največ dve bakli. Prvo zbirno mesto je bilo pri Siciljani v
Dragomerju, drugo pa pri Ponvici na Lukovici. V koloni s pri-
žganimi baklami smo se odpravili v farno cerkev na Brezovici.
Pogled na našo kolono je bil po pričevanju drugih ljudi zares
veličasten. Pred cerkvijo smo bakle ugasnili, nekaj pa smo jih
uporabili za osvetlitev prostora, kjer so delili kuhano vino in
čaj. Po končani polnočnici smo se okrepčali s kuhanim vinom
ali čajem, dekleta pa so delila tudi pecivo. Malo pred drugo
uro smo bakle ponovno prižgali in se po isti poti vrnili do-
mov. Pri Siciljani smo bakle ugasnili, ostanke pa pospravili,
da ne bi bilo požara. Tako je zahteval naš požarni vodja Rok
Meglen. Zapisati moram, da kar zadeva požarno varnost,
imamo vedno dobro poskrbljeno. V Dragomerju smo med
udeležence razdelili še koledarje našega odbora z motivi dela
prek vsega leta in si voščili praznike. Zaradi zelo dobrega
odziva smo se odločili, da bomo v prihajajočem letu še nad-
gradili prikaze naših starih običajev.
Ludvik Rožnik, foto: Vesna Erjavec
Lovro Sodja je dolgoletni učitelj flavte, Glasbeni šoli Franca
Šturma v Šiški je zvest že kar pet desetletij, najbolj pa je zazna-
moval glasbeno šolstvo na Koroškem, kjer je poučeval več kot
dvajset let, enajst let pa je bil tudi zelo dejaven pedagoški vodja
oddelkov slovenskih glasbenih šol. V zahvalo za njegovo pe-
dagoško in organizacijsko delo je leta 2005 med drugim prejel
posebno odlikovanje – avstrijski križ za znanost in umetnost iz
rok avstrijskega veleposlanika Valentina Inzka, na kar je še po-
sebno ponosen.
Lovro Sodja je ena tistih redkih požrtvovalnih osebnosti, ki je
več kot dvajset let tlakovala pot prijateljstva med Slovenci in
Avstrijci prek naših zamejskih družin in njihovih otrok, željnih
glasbene izobrazbe, zato se ni čuditi,da je postal tudi predsed-
nik Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva. Na večeru v
Klubu Krka so bili prisotni tudi številni koroški Slovenci, ki do-
mujejo onstran meje, in gospoda Sodjo spoštujejo, obenem ga
imajo za svojega. Lovro Sodja ni le predan učitelj, marveč tudi
izjemen organizator, ki je bil vrsto let duša in srce slovenskih in
evropskih tekmovanj mladih glasbenikov, organistov in balet-
nih plesalcev. Po njegovi zaslugi je mnogo zdaj že uveljavljenih
mladih glasbenikov dobilo prve stike z evropskimi odri, kar
gotovo niso pozabili in so mu še vedno hvaležni. Pa še nekaj je
treba dodati: smisel za sistematiko in zgledno zbiranje gradiva
imajo menda predvsem ženske, a prof. Lovro Sodja je ena sve-
tlih izjem, saj je izredno natančen in vedno razmišlja tudi o tem,
da je treba vse shraniti in dokumentirati za prihodnje rodove,
predvsem pa o vseh dosežkih mladih glasbenikov obvestiti jav-
nost – in prav je tako!
Gospa Jana Sodja, ki ji je bila na družabnem srečanju dana čast,
da je prva zarezala v prednovoletno Krkino torto, je vsa leta raz-
peta med dvema močnima glasbenima poloma: izjemno dejav-
nim soprogom in razvijajočo se glasbeno kariero sina Dušana
in snahe Tatjane. Lahko bi rekli, da je nekakšna vez, ki tvori
varen pristan vsem družinskim članom (zakonca Sodja imata
tudi hči, ki živi v tujini in se vedno rada vrača v topel dom),
je razgledana dama z veliko ljubeznijo do umetnosti, hkrati pa
preprosta ženska, ki ima rada fizičen stik z rodno grudo. Za-
konca Sodja sta lahko srečna, da se njuni geni prelivajo tudi po
žilah sina Dušana, ki si je izbral za življenjsko sopotnico sorod-
no dušo. Njegova soproga Tatjana Kavčič je pianistka, spoznala
sta se že v študentskih letih, pot ju je vodila prek salzburškega
Mozarteuma na domače in tuje koncertne odre. Oba sta redno
zaposlena v Slovenski filharmoniji, sicer pa vsako prosto urico
izkoristita za skupne vaje – že pred sedemnajstimi leti sta na-
mreč ustanovila duo s posrečenim imenom Claripiano, prejela
lepe ocene v strokovnih tujih revijah za svoji zgoščenki, posebej
cenita slovensko ustvarjalnost in izvajata skladbe slovenskih
avtorjev tudi v tujini.
Oče Lovro Sodja je ves čas, verjetno tudi zaradi dolgoletnega
plesanja v baletnem zboru, v dobri psihofizični kondiciji, kar
vzdržuje s hojo v hribe, je namreč velik občudovalec naših gora.
Prav zato se mu, kot je povedal, nikoli ni zdelo odveč voziti se
čez Karavanke, kjer je okoliške hribe lahko občudoval v vsakem
letnem času, ko so se odevali v različne barve.
Pravijo, da ljudje, ki imajo radi naravo, slabo ne mislijo. Druži-
na Sodja je tesno povezana z naravo in to jih napaja z neko po-
sebno pozitivno energijo. Zato sem bila kot moderatorka večera
v Klubu Krka še posebej počaščena, da sem lahko kramljala z
njimi. Dušan in Tatjana sta nam pripravila nekaj minut pono-
tranjene interpretacije Poulencove sonate, ki nas je popeljala v
prednovoletni čas, poln pričakovanj in lepih želja.
Darja Korez - Korenčan
Od leve: Lovro, Darja, Jana, Dušan, Tatjana
Decembra je bilo
veselo tudi v vrtcu
V veselem prazničnem vzdušju je v Vrtcu Dragomer
potekal ves december. Strokovni delavci vrtca so
v okviru Veselega decembra v vrtcu Dragomer za
otroke pripravili štiri čarobne, zabavne in prijetne
praznične tedne, ki so višek dosegli z odlično iz-
vedbo predstave Sapramiška, obiskom Spominčic
ter čarovniško predstavo.
Prvi uvodni teden v praznično dogajanje je potekal v duhu li-
kovnega ustvarjanja. Otroci so z izdelovanjem dekoracije vrt-
cu nadeli praznično podobo, ki so jo dopolnili s postavljanjem
smreke. Tisti teden so lahko prisluhnili tudi pravljici Božično
praznovanje.
Drugi decembrski teden je bil posvečen pravljicam. V vrtcu
so poslušali predvsem pravljice s praznično tematiko, v skriv-
nostni svet pravljic pa je otroke s pripovedovanjem zapeljala
pravljičarka Tomi. Teden pravljic se je končal z dvema pred-
stavama Sapramiška v izvedbi strokovnih delavk Vrtca Log
- Dragomer. Predstavo je odlikovala odlična in prepričljiva
igra, dovršeni kostumi in scenska podoba, ki so prepričali
prav vse otroke, ki so dogajanju na odru napeto sledili skozi
celotno predstavo. Vrtec Dragomer je na predstavo povabil
tudi otroke in vzgojiteljice iz koncesijskega zasebnega Vrtca
Zvezdica, predstavo pa so si ogledali še nekateri člani občin-
ske uprave in podžupanja Branimira Brecelj. Ta teden so otro-
ci imeli še Miklavžev zajtrk.
Tretji teden je bil ˝teden čarobnih trenutkov˝, v okviru kate-
ga so izdelovali čestitke, imeli praznični zajtrk, čajanko ter se
družili ob pogostitvi ob sadni plošči.
Zadnji praznični teden je bil posvečen glasbi in plesu. Teden
plesnih trenutkov so začeli s plesom snežink, ga nadaljevali
s koncertom za klavir ter druženjem z Ženskim pevskim zbo-
rom Spominčice, ki so otrokom pripravile koncert. Ta teden
so se otroci smejali še vragolijam čarovnika, se s Klaro učili
novih pesmi, praznično dogajanje pa se je končalo z božičnim
plesom in božičnim kosilom.
Vesna Erjavec
Srečanje z družino Sodja
Srečanja s slovenskimi glasbenimi družinami so vedno posebno doživetje, saj ima vsaka nekaj svojstvene-
ga, kar jo ločuje od drugih, vse pa povezuje glasbena muza. Na letošnjem srečanju v Klubu Krka v Ljubljani
so bili gostje člani družine Sodja.