Predmet in problem

 
67
opravljanja vojaške službe in ocenjevanja, povezanega z napredovanjem na delovnem 
mestu ter izpolnjevanja pogojev za nadaljnje opravljanje vojaške službe. Poleg tega 
predstavlja preverjanje tudi element vrednotenja uspešnosti programov usposabljanja, 
načrtovanja, organiziranja in izvedbe športnih aktivnosti v SV (Direktiva za šport, 2005).  
 
 
2.3.1 PREVERJANJE GIBALNIH SPOSOBNOSTI V AMERIŠKI VOJSKI 
 
Baterija testov, s katero se že od leta 1996 preverja gibalna usposobljenost pripadnikov 
vojske, je SV povzela od ameriške. V Združenih državah Amerike začnejo vojaki s športno 
vadbo za doseganje zahtevane gibalne pripravljenosti že s prvim dnem vojaške službe in 
traja vse do konca njihove vojaške kariere. 
 
Vsaka izmed enot ameriške vojske ima nekoliko drugačne teste preverjanja gibalnih 
sposobnosti. Tako za kopensko vojsko določa program Field Manual 20-21 - Physical 
Fitness Training, (1998), ki zelo podrobno obravnava številne teme, kot so vodstvena 
odgovornost, komponente telesne pripravljenosti, tehnika vaj, prehrana, okoljski vplivi itd. 
Program predvideva redno, intenzivno vadbo tri- do petkrat tedensko, ki jo vodijo poveljniki 
enot. Posebna pozornost je namenjena izobraževanju strokovnjakov s področja telesne 
vadbe. Tako je v okviru vojske mogoče opraviti štiritedensko izobraževanje s področja 
treninga in delovanja človeškega telesa. Po končanem šolanju posamezniki pridobijo naziv 
»Master Fitness Trainer« in so odgovorni za trening vojakov s tem, da zagotavljajo 
usklajeno in varno telesno urjenje v enotah. Baterija testov za preverjanje gibalne 
usposobljenosti pehote se izvaja dvakrat letno. Tega preverjanja se morajo udeležiti vsi 
pripadniki. Testiranje vključuje določanje sestave telesa (s pomočjo standardnih tabel 

---

 
68
telesne teže in višine, če je vojak pretežak, se mu izmeri še odstotek telesne maščobe), 
sklece (2 minuti), dvigovanje trupa (2 minuti) in tek na dve milji. Vojaške osebe so 
razdeljene v dve kategoriji: »Initial Entra Training« ali IET in »Army Standard«. Standard 
IET velja na testiranju po koncu bazičnega treninga, to je programa osnovne kondicijske 
vadbe, obvezne za vse pripadnike na začetku vojaške kariere. Pri tem standardu je treba 
na vsakem testu doseči vsaj petdeset točk (od stotih možnih), skupaj pa vsaj 150 točk (od 
300). Standard Army velja za aktivno vojsko, nacionalno gardo, vojsko v rezervi in za vse 
druge vojaške osebe (aktivne in rezervne), ki niso zajete v standard IET. Po standardu 
Army morajo vojaške osebe doseči vsaj 60 točk pri vsakem testu, osebe z zdravstvenimi 
omejitvami pa morajo pozitivno opraviti vsaj test teka ali katerega od drugih aerobnih 
testov: plavanje na 800 jardov, kolesarjenje na cikloergometru na 6,2 milje z odporom 2 
kP, kolesarjenje na kolesu v eni prestavi na 6,2 milje ali hoja na 2,5 milje. Preverjanje 
gibalnih sposobnosti se v ameriški vojski opravlja dvakrat letno. Če vojaška oseba ne 
doseže minimalnih kriterijev, posledično ne more napredovati, se šolati ali poveljevati 
(Field Manual 20-21, 1998). 
 
Program športne vadbe v mornarici ureja UPNAV Instruction 6110.1E (1998), ki poudarja 
pomembnost ohranjanja gibalne pripravljenosti s pomočjo redne telesne vadbe. Poveljniki 
imajo nalogo, da ta cilj dosežejo z aerobno vadbo najmanj trikrat tedensko. Mornarica 
opravlja preverjanje gibalnih sposobnosti prav tako dvakrat letno. Baterija testov je 
sestavljena iz merjenja sestave telesa, testa fleksibilnosti (predklon sede z ravnimi 
nogami), dvigovanja trupa (dve minuti), sklec (dve minuti) in teka na 1,5 milje ali plavanja 
na 500 jardov. 
 

---

 
69
Mornariška pehota ima svoj program telesne priprave urejen z Marine Corps Order 
6100.3J - Physical Fitness (2002) in Marine Corps Order 6100.1B - Weight Control and 
Personal Appearance (2002). Program je podoben programu pehote in mornarice. 
Zahteva vsaj tri ure treninga tedensko v treh vadbenih enotah. Prav tako se preverjanje 
izvršuje dvakrat letno in se ga mora udeležiti vsak marinec, mlajši od 46 let. Testiranje je 
sestavljeno iz merjenja sestave telesa, zgibov za moške in vese v zgibi za ženske, 
dvigovanja trupa (dve minuti) in teka na 3 milje za moške in 1,5 milje za ženske.  
 
Program telesne vadbe zračnih sil urejata dve direktivi: Air Force Instruction 40-501 - The 
Air Force Physical Fitness Program (1998) in AFI 40-502 - The Weight Management 
Program (1994). Za razliko od ostalih enot nimajo določene tedenske količine vadbe, 
ampak prepuščajo metode in odgovornost za doseganje zahtevanih kriterijev vsakemu 
posamezniku. Prav zato predstavlja vsakoletno testiranje, ki se izvaja enkrat letno, 
motivacijo za vzdrževanje primerne telesne pripravljenosti. Testiranje je sestavljeno iz 
merjenja telesne sestave in testa na cikloergometru
. 
Ta test nadzoruje frekvenco bitja srca 
in s pomočjo VO
2
max ocenjuje aerobno kapaciteto. 
 
2.3.2 PREVERJANJE GIBALNIH SPOSOBNOSTI V SLOVENSKI VOJSKI 
 
 Na podlagi testov, ki jih za preverjanje gibalnih sposobnosti uporablja ameriška vojska, je 
bila sestavljena tudi baterija testov za Slovensko vojsko, ki vsebuje:  
•
 
število sklec v dveh minutah, 
•
 
število dvigov trupa v dveh minutah, 
•
 
tek na 3200 m (ali alternativno hoja na 3800 m). 

---

 
70
Dosežek na posameznem testu se ovrednoti s točkami, seštevek točk vseh treh testov pa 
pomeni oceno gibalne usposobljenosti. Norme so enake za vse zaposlene na MORS, ki so 
razporejeni na vojaške dolžnosti, ne glede na njihov položaj, čin ali delovno mesto, 
razlikujejo pa se glede na spol in starostno skupino (Tkavc, 2004).  
 
Iz preverjanja gibalne usposobljenosti se ugotavlja, da kondicijska vadba in športna vzgoja 
v SV ne dosegata takšnega nivoja, ki bi ga lahko. Nekatere enote so na primer sestavljene 
iz starejših pripadnikov SV, ki niso dovolj športno aktivni, na preverjanjih gibalnih 
sposobnosti ne dosegajo zadovoljivih rezultatov, visok odstotek (50 %) pa se jih preverjanj 
sploh ne udeležuje. Zato bi bilo treba povečati gibalno aktivnost, psihomotorično 
usposobljenost in usposobljenost za izvajanje nalog pripadnikov SV. Z načrtovanjem in 
organizacijo dela v poveljstvih in enotah bi bilo treba zagotoviti, da bi bile kondicijska 
vadba, športna vzgoja in športna tekmovanja sestavni del rednih nalog. Poleg tega bi bilo 
treba pripadnike SV motivirati za doseganje višje stopnje gibalne usposobljenosti ter 
povečati interes za udeležbo na športnih tekmovanjih in nagrajevati ta prizadevanja 
(Direktiva za šport, 2005).  

---