V novi gorici magistrska naloga
Yüklə 0,77 Mb. Pdf görüntüsü
|
| 59 Iz rezultatov je razvidno, da imajo skoraj vsa vprašanja, razen dveh, frekvenco odgovora »DA«. Najpogosteje se odgovor »DA« pojavi v 5., 10. in 13. vprašanju ali natančneje: 52 sodelujočih v raziskavi (55 %) je že iskalo seksualne vsebine s pomočjo spletnih brskalnikov. 44 anketiranih (47 %) navaja, da uporabljajo splet za samozadovoljevanje. Visok je odstotek tudi tistih, ki skušajo skriti pred drugimi, kar je na računalniku ali zaslonu (40 odgovorov oziroma 43 % anketirancev).
Samo na dve vprašanji so vsi respondenti odgovorili z »NE«. Nihče od anketirancev ni pomislil, da je mogoče zasvojen z internetnim seksom. Obstaja torej možnost, da se respondenti ne zavedajo pasti udejstvovanja v internetnih seksualnih vsebinah. Zato zaradi svojega seksualnega vedenja na internetu niso zaskrbljeni. ISST test rezultate namreč kategorizira v tri skupine, pri čemer spada skupina z 1–8 odgovori »DA« sicer v skupino z nižjim tveganjem. Nihče od respondentov ni v ISST testu odgovoril na vsa vprašanja z NE.
Zanimalo nas je, kako problematično je seksualno vedenje respondentov na internetu. Tabela 3.2: Problematičnost seksualnega vedenja na internetu Skup
Percent Valid Percent Cumulative Percent Valid
0–8 x da 79
84,0 84,0
84,0 9–18 x da 15 16,0
16,0 100,0
Total 94
100,0 100,0
Vir: Škabar, lastna raziskava (2014)
Rezultati kažejo, da seksualno vedenje 79 respondentov (84 %) ni nujno problematično in spadajo v skupino z nižjim tveganjem. 15 respondentov (16 %) se uvršča v skupino, katerih seksualno vedenje bi lahko postalo problematično in za katere Carnes in drugi (2010) svetujejo, da poiščejo pomoč strokovnjaka, če so zaradi svojega seksualnega vedenja na internetu zaskrbljeni. Pritrdilni odgovor na več kot 19 vprašanj pomeni za osebo resno nevarnost, da bo seksualno vedenje vplivalo in ogrozilo pomembna področja njenega življenja in napotek, da se o seksualnem vedenju na spletu pogovori s strokovnjakom, vendar v našem vzorcu oseb s tako karakteristiko nismo zasledili.
Strokovnjaki (Carnes, 2006; Topić, 2011) opozarjajo, da mit, da je ogledovanje pornografije 60 izključno »moški problem«, ne velja več in da o teh težavah poročajo tudi ženske. Zato nas je zanimalo, kako se problematičnost seksualnega vedenja na internetu izkazuje po spolu.
Tabela 3.3: Problematičnost seksualnega vedenja na internetu po spolu Skup * Spol: Crosstabulation
Spol: Total Moški
Ženski Skup
0–8 x da Count
23 56
79 % within Skup 29,1 70,9
100,0 % within Spol: 67,6 93,3
84,0 9–18 x da Count 11
4 15
% within Skup 73,3
26,7 100,0
% within Spol: 32,4
6,7 16,0
Total Count
34 60
94 % within Skup 36,2 63,8
100,0 % within Spol: 100,0 100,0
100,0
Symmetric Measures Value
Approx. Sig. Exact Sig. Nominal by Nominal Phi -,337
,001 ,002
Cramer's V ,337
,001 ,002
N of Valid Cases 94
Vir: Škabar, lastna raziskava (2014) Od 79 anketirancev, ki spadajo v skupino z nižjim tveganjem, je 56 žensk (93,3 %) in 23 (67,6 %) moških, prevladuje torej odstotek žensk. 15 anketirancev je v nevarnosti, da bo njihovo seksualno vedenje na internetu vplivalo na pomembna področja življenja, od tega je 11 moških (32,4 %), kar je relativno skoraj petkrat več od žensk, ki so 4 (6,7 %). Sklepamo lahko, da je seksualno vedenje na internetu, ki vodi v problematičnost, pogostejše pri moških.
Cramerjev koeficient znaša 0,337. Zaključimo lahko, da gre za kar močno povezavo oziroma, da se moški in ženske po svoji strukturi »problematičnosti« bistveno razlikujejo (tj. moških je 61 znatno več kot žensk). Kljub ugotovitvam naše raziskave pa lahko potrdimo ugotovitve strokovnjakov, da ogledovanje pornografije ni zgolj »moški problem«.
Dalje želimo prikazati rezultate glede dimenzije stila navezanosti v odraslosti. Tabela 3.4: Prevladujoči stili navezanosti anketirancev Skupina
Frequency Percent Valid Percent Cumulative Percent Valid
varen 53
56,4 56,4
56,4 plašljiv 6 6,4
6,4 62,8
preokupiran 9 9,6 9,6 72,3
odklonilen 26
27,7 27,7
100,0 Total
94 100,0
100,0
Vir: Škabar, lastna raziskava (2014) Na vprašanje, ki od udeleženca zahteva, da med opisi štirih stilov navezanosti izbere tistega, za katerega meni, da je zanj najbolj značilen, torej prevladujoči, se je 56,4 % udeležencev opredelilo kot oseba z varnim stilom navezanosti, 6,4 % izkazuje plašljivo-izogibajoči stil navezanosti, 9,6 % anketirancev se je označilo s preokupiranim stilom navezanosti, 27,7 % oseb pa izraža odklonilno-izogibajoč stil navezanosti.
Žvelc in Žvelc (2006, str. 55) navajata lastno raziskavo na vzorcu 176 oseb, v kateri je sodelovalo 53 % moških in 47 % žensk, kjer sta z enakim merskim instrumentom dobila naslednje rezultate: 48 % se je opredelilo za varno navezane, 29 % za plašljivo-izogibajoče navezane, 13 % preokupirano navezane in 10 % odklonilno-izogibajoče navezane. Avtorja (prav tam) navajata rezultate reprezentativnega vzorca iz ZDA, v študiji Mickelsona, Kesslerja in Shaverja (1997), (navezanost so merili prek opisov Hazana in Shaverja, 1987), kjer so ugotovili, da je 59 % oseb v populaciji varno navezanih, 11,3 % preokupirano navezanih in 25 % izogibajoče navezanih. V primerjavi s temi podatki ugotavljamo, da v vseh treh raziskavah prevladujejo varno navezani, kar sovpada z navedbami različnih avtorjev (Tomec, 2005; Erzar in Kompan Erzar, 2011; Siegel, 2014), da je največji del splošne populacije varno navezan. Odstopanja se pojavljajo v drugih stilih odrasle navezanosti. Tako ugotavljamo, da Žvelcevi in Žvelceva (2006) raziskava odkriva 29 % plašljivo-izogibajoče
Yüklə 0,77 Mb. Dostları ilə paylaş:
|