V novi gorici magistrska naloga

72 

končali testiranje zasvojenosti s seksualnostjo s testom Sexual Addictions Screening Test (test 

SAST-R) in Experiences in CloseRelationships-Revised (ECR-R). V raziskavi ugotavljata, da 

so moški, zasvojeni s seksualnostjo, pogosteje ne-varno navezani kot tisti, ki niso zasvojeni. 

Tudi Ressler (2013) potrjuje enake ugotovitve in navaja študijo z Nove Zelandije (Faisander, 

Taylor in Salisbury v Ressler 2013, str. 10), ki kaže pozitivno povezanost med zasvojenostjo s 

seksualnostjo  in  ne-varno  navezanostjo.  Kvantitativna  raziskava  Leedsa  (1999),  ki  je 

vključevala 22 zasvojenih s seksualnostjo, je potrdila, da ima 95 % zasvojenih ne-varen stil 

navezanosti, natančneje 58 % izogibajoči stil navezanosti, 27 % tesnobni stil navezanosti.  

 

Osrednji  raziskovalni  problem  naše  raziskave  je  vprašanje,  ali  obstaja  povezava  med  stilom 

navezanosti v odraslosti in problematičnim seksualnim vedenjem na internetu. Predpostavljali 

smo,  da  bodo  varno  navezane  osebe  manj  pogosto  izkazovale  problematično  seksualno 

vedenje na internetu oziroma obratno, da bo tovrstno vedenje na internetu pogosteje prisotno 

pri  ne-varno  navezanih  osebah,  natančneje  odklonilno-navezanih  osebah.  Rezultati  naše 

študije  so  pokazali  statistično  pomembno  povezanost  med  stilom  navezanosti  in 

problematičnim vedenjem na internetu. Ugotovili smo, da so posamezniki, katerih seksualno 

vedenje na internetu je problematično ali bi lahko postalo problematično, pogosteje ne-varno 

navezani kot pa varno, kar sovpada z rezultati navedenih študij, opravljenih v tujini.  

 

Marchand  (v  Zapf  in  drugi  2008,  str.  159)  na  podlagi  svoje  raziskave  trdi,  da  imajo 

posamezniki  z  ne-varnim  stilom  navezanosti  bolj  verjetno  problematične  odnose.  Zapf  in 

drugi  (2008)  na  podlagi  rezultatov  svoje  študije pa  menita,  da  posamezniki,  ki  so  seksualno 

zasvojeni,  zelo  verjetno  trpijo  v  odraslih  intimnih  odnosih.  Naša  raziskava  sicer  ne  meri 

neposredno  seksualne  zasvojenosti  in  iz  naše  študije  ne  moremo  neposredno  sklepati  na 

kvaliteto  medosebnih  intimnih  odnosov  respondentov.  Kljub  vsemu  pa  lahko  na  posreden 

način razberemo, da ne-varna navezanost negativno vpliva na zmožnost najti zadovoljstvo v 

medosebnih odnosih, saj te osebe pogosteje iščejo zadovoljstvo v zlorabi seksualnega vedenja 

na  internetu.  Kvaliteta  zdravega  intimnega  odnosa  se  kaže,  kot  trdi  Firestone  (v  Kompan 

Erzar  2003,  str.  200–204),  v  zmožnosti  deliti  ranljivost,  empatijo  in  razumevanje  drugega. 

Firestone  (prav  tam)  meni,  da  je  pretirana  pozornost,  namenjena  spolnosti,  največkrat  izraz 

strahu pred bližino in ranljivostjo, ki jo taka bližina predpostavlja. 

 

Na  podlagi  navedenega  lahko  sklepamo,  da  tudi  naša  raziskava  sovpada  z  Marchandovimi 

ugotovitvami, da imajo ne-varno navezane osebe bolj verjetno problematične odnose.  

---

73 

Rezultati  v  naši  raziskavi  pričajo,  da  varno  navezani  posamezniki  ne  izkazujejo  pogosto 

takega seksualnega vedenja na internetu, ki bi lahko bilo ali postalo problematično, medtem 

ko  se  posamezniki,  ki  so  svoj  stil  navezanosti  v  odraslosti  opredelili  v  eno  izmed  ne-varnih 

kategorij navezanosti, pogosteje poslužujejo seksualnih aktivnosti na internetu.  

 

Zanimivo  je,  da  v  naši  raziskavi  nihče  od  tistih,  ki  so  svojo  navezanost  opredelili  kot 

plašljivo-izogibajočo, ne sodi v kategorijo, ki izraža bolj problematično seksualno vedenje na 

internetu (9–18 odgovorov DA), čeprav bi po opisu karakteristik pričakovali »zadetek« tudi v 

tej kategoriji. Zapf in drugi (2008) namreč navaja, da na tak način navezane osebe ne zmorejo 

prave intimnosti in jih zanima spolnost brez čustev. Možno je, da je rezultat tak zaradi narave 

vzorca,  numerus  respondentov  je  namreč  zelo  nizek,  prevladuje  pa  odstotek  žensk, 

seksualnega  vedenja  na  internetu,  ki  vodi  v  problematičnost,  pa  se  v  naši  študiji  pogosteje 

poslužuje moška populacija.  

 

Tudi  strokovna  literatura  (Mellody,  2003;  Cantelmi  in  Lambiase,  2007;  Gostečnik,  2010, 

2012; Erzar in Kompan Erzar, 2011; Hall, 2013; Ressler, 2013) izkazuje, da posamezniki, ki 

niso varno navezani, v odraslosti doživljajo nezdrave oziroma nefunkcionalne odnose. Zapf in 

drugi  (2008,  str.  158)  trdita,  da  je  »stil  navezanosti  definiran  kot  raven  anksioznosti  in 

izogibanja  v  odnosih«.  Pojasnjujeta,  da  osebe,  ki  so  razvile  odklonilno-izogibajoči  stil 

navezanosti,  zavračajo  ali  se  izogibajo  intimnosti,  preko  številnih  zasvojenosti  ohranjajo 

občutek  vrednosti  in  ljubljenosti,  druge  ocenjujejo  negativno  in  se  izogibajo  se  bližnjim 

odnosom.  Tudi  Žvelc  (2011,  str.  122)  navaja,  da  se  »osebe,  ki  so  odklonilno-izogibajoče 

navezane,  dobro  počutijo  brez  tesnih  stikov  z  drugimi  in  se  borijo  za  neodvisnost  in 

neobčutljivost s ciljem obvarovati se razočaranja v odnosu«,  kar bi lahko bila karakteristika 

oseb,  ki  ne  živijo  v  intimni  partnerski  zvezi.  Zato  smo  pri  svojem  raziskovanju  iskali  tudi 

povezanost med stilom navezanosti v odraslosti in seksualnim vedenjem na internetu glede na 

zakonski status. Predvidevali smo, da bodo osebe, ki so v intimni partnerski zvezi, pogosteje 

izražale  varen  stil  navezanosti  in  posledično  manj  problematično  seksualno  vedenje  na 

internetu.  Žvelc  (2011,  str.  118)  opiše  osebe  z  varnim  stilom  navezanosti  kot  »osebe,  ki  se 

brez večjih čustvenih težav zbližajo z drugimi ljudmi, so v partnerskih odnosih intimne in se 

ne  bojijo  bližine«.  Rezultati  naše  raziskave  potrjujejo,  da  osebe,  ki  so  v  intimni  partnerski 

zvezi, manj pogosteje izražajo problematično seksualno vedenje na internetu in se  pogosteje 

označujejo kot varno navezane. 

 

---