Predlog Operativni program
zmanjševanja emisij toplogrednih plinov
(izhaja iz Nacionalnega programa varstva okolja na področju varstva zraka in podnebja (Ur.l. RS št. 83/99), Zakona o ratifikaciji Kjotskega protokola (Ur.l. RS št. 60, MP št. 17) in Odločbe Sveta št. 2002/358/CE z dne 25. aprila 2002 o potrditvi Kyotskega protokola k Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja in skupnem izpolnjevanju obveznosti, izhajajočih iz njega, v imenu Evropske skupnosti)
Ljubljana, julij 2004
Operativni program zmanjševanja toplogrednih plinov so pripravili na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo v Uradu za okolje:
Alenka Burja
Mag. Nives Nared
Mag. Radovan Tavzes
Andrej Kranjc
Dr. Jani Zore
V sodelovanju z:
Inštitutom Jožef Stefan – Centrom za energetsko učinkovitost (IJS-CEU)
Kmetijskim inštitutom Slovenije
Gozdarskim inštitutom Slovenije
Zavodom za raziskovanje materialov in konstrukcij (ZRMK)
Agencijo za učinkovito rabo energije (AURE)
Agencijo RS za okolje (ARSO)
MOP – Uradom za energijo
Podnebje se spreminja. To je dejstvo. Zadnje desetletje imamo v povprečju najvišje izmerjene temperature v vsej zgodovini človeške civilizacije. Povprečna globalna temperatura je danes 14,3 o C, pred sto leti je bila 13,7 o C. Gladina morja se je v 20. stoletju zvišala v povprečju za 10 do 20 cm. Gmote »večnega« ledu na Severnem polu so se zmanjšale za okrog 40 %. Ledeniki v Alpah se opazno krčijo; v Sloveniji sta od mogočnega triglavskega ledenika ostala le še dobra dva hektarja.
V vse to je vpleten človek predvsem s proizvajanjem toplogrednih plinov, ki jih nenadzorovano spušča v ozračje. Če emisij toplogrednih plinov ne bomo v največji možni meri zajezili, je težko napovedati, kako se bo 21. stoletje končalo za človeško civilizacijo sploh. Posledice podnebnih sprememb so namreč tako kratkoročne kot dolgoročne.
Poročilo WWF (World Wildlife Fund) »Living Planet Report 2002« je s prikazom globalne ekološke stopinje (Foot Print) pokazalo, da človeštvo v tem trenutku uporablja za 20 % več naravnih virov, kot pa jih planet lahko nadomesti. Projekcije, ki temeljijo na scenarijih rasti prebivalstva, gospodarskega razvoja, tehnoloških sprememb in rabe naravnih virov kažejo, da bo do leta 2050 človeštvo izrabilo okrog 200 % biološke zmogljivosti Zemlje. Torej bomo kaj kmalu za naše razsipno in potratno življenje, če ne bo prišlo do korenitih sprememb, potrebovali najmanj dva planeta.
Skrajni čas je, da ukrepamo. Izpričana skrb za ohranitev narave in planeta je vsebovana v konceptu trajnostnega razvoja, »ki omogoča zadostitev potreb sedanjih generacij, ne da bi bile ob tem ogrožene mogočesti prihodnjih generacij za zadostitev njihovih potreb«. Evropska unija si je zadala nalogo, da prevzame vodilno mesto v svetu v smeri trajnostnega razvoja. Vodilno vlogo ima tudi pri izvajanju zahtev iz Kjotskega protokola.
In ker se Slovenija vključuje v Evropsko skupnost, je ena njenih zahtevnejših nalog zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Operativni program zato v tem okvirupredstavlja instrumente za zmanjšanje emisijtoplogrednih plinov, ki hkrati pomenijo usklajenost s pravnim redom EU. Ob tem smo ocenili, da bo že izvajanje pomembnejših pravnih aktov EU, ki so naravnani k zmanjševanju emisij TGP, zadostovalo, da dosežemo zastavljeni cilj. Za še večjo učinkovitost in boljše rezultate pa ostaja vrsta drugih instrumentov in ukrepov, ki so prepuščeni v presojo posameznim ministrstvom, pa najsi gre za področje energetike, prometa, kmetijstva, gospodarstva ali financ.
Odločitev Vlade RS o sprejemu Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov pomeni torej, da ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi in odgovornostjo, ki jo je prevzela z vstopom v EU in z ratifikacijo Kjotskega protokola.
Minister
Janez Kopač
OKRAJŠAVE
ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje
AURE Agencija za učinkovito rabo energije
BAT najboljša razpoložljiva tehnika
BČN biološka čistilna naprava
BDP bruto domači proizvod
CAP skupna kmetijska politika
CDM mehanizem čistega razvoja
CH4 metan
CO2 ogljikov dioksid
COP Konferenca pogodbenic
DSM ukrepi na strani porabe energije
ECCP Evropski program za podnebne spremembe
EMAS sistem za okoljsko ravnanje in presojo
ERA evropski raziskovalni prostor
ET trgovanje z emisijami
EU Evropska unija
EZ Energetski zakon
F-plini sintetični plini
GA gospodinjski aparati
GJS gospodarska javna služba
HFC-ji fluorirani ogljikovodiki
HSE Holding slovenskih elektrarn
IPCC Medvladni forum o spremembi podnebja
IPPC Celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja
JI skupno izvajanje
KP kvalificirani proizvajalec
NEP Nacionalni energetski program
N2O didušikov oksid
NPVO Nacionalni program varstva okolja
NVO nevladne organizacije
OVE obnovljivi viri energije
PFC-ji perfluorirani ogljikovodiki
SF6 žveplov heksafluorid
SGRS strategija gospodarskega razvoja Slovenije
SPTE soproizvodnja toplote in električne energije
TE-TOL Termoelektrarna toplarna Ljubljana
TEŠ Termoelektrarna Šoštanj
TET Termoelektrarna Trbovlje
TGP toplogredni plini
TPF financiranje tretje stranke
UNFCCC Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja
URE učinkovita raba energije
ZVO Zakon o varstvu okolja
VSEBINA
1 Predgovor 8
2 Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov je nuja in obveza 10
3 Mednarodne obveznosti Slovenije 11
4 Ključna okoliščina: prilagajanje pravnemu redu EU 18
5 Stanje, potenciali in ukrepi po sektorjih 22
6 Klasifikacija zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in ocena stroškov za doseganje kjotskih ciljev 31
7 Opis pravnih aktov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov 43
8 Monitoring in poročanje 136
9 Raziskave in tehnološki razvoj 140
10 Ozaveščanje in izobraževanje javnosti 150
11 Problematika spreminjanja podnebja 161
12 Ocena ranljivosti Slovenije zaradi podnebnih sprememb 170
Kazalo slik
Slika 1: Emisije neposrednih toplogrednih plinov CO2, CH4, N2O, CF4, C2F6, HFC-jev, SF6 (izražene v ekvivalentih CO2) po sektorjih v Sloveniji v letu 1999 12 Slika 2: Emisije neposrednih toplogrednih plinov po plinih v Sloveniji v letu 1999 (izražene v ekvivalentih CO2) 13 Slika 3: Struktura emisij CO2 v cestnem prometu 23 Slika 4: Ocena emisij CO2 v prometu med 2002 - 2012 24 Slika 5: Pričakovana poraba zemeljskega plina 51 Slika 6: Specifične emisije CO2 56 Slika 7: Emisije TGP iz IPPC virov onesnaževanja 63
Slika 8: Pričakovani delež SPTE v celotni proizvodnji električne energije v Sloveniji 70
Slika 9: Deleži proizvodnje električne energije v Sloveniji za leto 2000 74 Slika 10: Delež OVE v porabi električne energije 74
Slika 11: Struktura deležev obnovljivih virov energije 80
Slika 12: Struktura porabe električne energije v gospodinjstvih 93 Slika 13: Letna dovoljena potrebna energija za ogrevanje stavbe 96 Slika 14: Struktura stanovanjskega sklada po starosti, površini in energijskih potrebah za ogrevanje 97 Slika 15: Projekcija stanovanjskega sklada do leta 2020 (po strukturi) 98 Slika 16: Struktura energentov za ogrevanje in pripravo tople vode (gospodinjstva in storitve) 99 Slika 17: Ocenjeni potencial zmanjšanja neposrednih emisij CO2 v zgradbah (gospodinjstva in storitve) 100 Slika 18: Raba končne energije v letu 2000 po sektorjih 104 Slika 19: Struktura končne rabe energije v gospodinjstvih in storitvenem sektorju 104 Slika 20: Informativne vrednosti toplotne prehodnosti U (W/m2K) sten 106 Slika 21: Zmanjšanje toplotnih izgub pri prehodu toplote skozi različne tipe zasteklitev 107 Slika 22: Stanje onesnaženosti zraka z NO2 po območjih v Sloveniji 116 Slika 23: Stanje onesnaženosti zraka z ozonom v prizemni plasti 117 Slika 24: Emisije metana do leta 2030 pri odpadkih 133 Slika 25: Globalno povprečena sprememba bilance sevanja podnebnega sistema za leto 2000 v primerjavi z letom 1750 154
Slika 26: Odkloni povprečne letne temperature zraka na zemeljskem površju 156
Slika 27: Izmerjene povprečne letne temperature zraka v Ljubljani (1850 – 2000) 158
Kazalo tabel
Tabela 1: Skupne emisije TGP po sektorjih 12
Tabela 2: Skupne emisije po toplogrednih plinih 13
Tabela 3: Skupne emisije toplogrednih plinov po sektorjih in po letih
(brez dodatnih ukrepov) 14
Tabela 4: Vezava CO2 zaradi spremembe zalog lesne biomase in zaraščanja
na opuščenih zemljiščih 29
Tabela 5: Skupne emisije toplogrednih plinov po sektorjih in po letih
(z dodatnimi ukrepi) 32
Tabela 6: Klasifikacija potencialov zmanjševanja emisij TGP za doseganje
kjotskih ciljev v Republiki Sloveniji z oceno stroškov 34
Tabela 7: Skupna ocena razpona realizacije potencialov in verjetnega
razpona stroškov 39
Tabela 8: Specifične emisije CO2 glede na vrsto goriva 50
Tabela 9: Specifične emisije CO2 glede na vrsto goriva in izkoristek 54
Tabela 10: Proizvodnja električne energije v Sloveniji 55
Tabela 11: Emisije CO2 pri proizvodnji električne energije 55
Tabela 12: Pričakovani obseg SPTE 69
Tabela 13: Emisije CO2 in relativni prihranki 70
Tabela 14: Pričakovana proizvodnja električne energije iz OVE 75
Tabela 15: Pričakovani delež obnovljivih virov energije v primarni energiji 80
Tabela 16: Razširjenost gospodinjskih aparatov 93
Tabela 17: Tržni deleži učinkovitejših gospodinjskih aparatov 93
Tabela 18. Lastnosti klasičnih in alternativnih toplotnoizolacijskih materialov 106
Tabela 19: Pričakovane emisije TGP v kmetijstvu 126
Tabela 20: Količine odloženih odpadkov po letih 129
Tabela 21: Izračun emisij metana 130
Tabela 22: Promocijske dejavnosti 152
Tabela 23: Primeri vplivanja človekove dejavnosti na koncentracije
nekaterih toplogrednih plinov 155
Dostları ilə paylaş: |