NAS CASOPIS 390/30.1. 2012
C
M
Y
K
11
11
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
Sončki na Ermanovcu, Lisci in
od Podsmreke do Drenovega
Griča
December je bil za nas, Sončke, zares sončen. Že prvi torek v
mesecu je med vožnjo proti Poljanski dolini hladno jutro obe-
talo lep dan, čeprav je bila noč deževna, sneg pa napovedan
do 500 m.
Iz Trebije smo se v hrib napotili mimo osamljenih kmetij, čez
senožeti in skozi redek gozd. Z višino se je narava spremi-
njala, trave in drevesa so se odela v ivje, meglice so se dvi-
gale, razgleda je bilo vedno več. Na Vrhovskem griču in na
Ermanovcu, kjer je bilo na soncu že prijetno toplo, se je odprl
pogled na pod nami ležeče hribovje, v daljavi so se bleščale s
snegom pobeljene Alpe s Triglavom. Poiskali smo znane vr-
hove, potem pa pohitel proti koči, kjer sta nas že čakali eno-
lončnica in sveže pečena ocvirkovica. Dobre volje ni manjkalo,
nekaj naših pohodnic nas je presenetilo z ubranim petjem. Ob
poti proti Sovodnju smo se ustavili še na kmetiji, kjer smo se
oskrbeli z mesnimi dobrotami za prihajajoče praznike.
Lisca je precej daleč, 20. december pa eden najkrajših dni v
letu, zato smo šli od doma bolj zgodaj. Pri vzponu z izhodišča,
v vasi Breg pri Sevnici, smo najprej stopali po pomrznjenem
listju, v vasi Razbor nas je pričakala splužena cesta, na travna-
tem vršnem pobočju Lisce smo zagazili v svež pršič. Čeprav je
Lisca visoka le 948 m, smo imeli v kristalno jasnem vremenu
razgled na vse strani: od Snežnika do Pohorja, od Gorjancev
do Alp … V Tončkovem domu so nas prijazno pogostili, po-
tem pa smo se spustili po zasneženem severnem pobočju Je-
šivca proti Jurkloštru.
Na prvi pohod letos smo se odpravili v našo bližnjo okolico.
V pustem, rahlo deževnem vremenu, smo prehodili del Can-
karjeve poti po grebenih nad horjulsko dolino, od Podsmreke
do Loga (vmes smo se povzpeli še na Gradišče), od tam pa
po trasi nekdanje železnice do Drenovega Griča. Ob prijetnem
klepetu smo se v Gostilni Kavčič spomnili naših prehojenih
poti in vrhov, osvojenih v letu 2011.
Besedilo: Sonja Repnik
• Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček •
Sončki na Ermanovcu pred kuliso iz Spodnjih Bohinjskih gor.
(Viktor Repnik)
Njunih zlatih 50
Bilo je 30. decembra. Zunaj
sneg in mraz, znotraj sonce
in ljubezen. In ogenj v očeh.
Bilo je pred petdesetimi leti.
Takrat sta si rekla, da si bo-
sta stala ob strani za vedno.
V dobrem in slabem. Bilo
je v Radečah. Peter je bil
usnjarski tehnik, Marinka
mojstrica v kuhanju. Uso-
da ju je kmalu zatem pripe-
ljala na Vrhniko, kjer sta si
ustvarila družino. Rodila se
je hči. Rodil se je sin. Mlada
družinica se je po sedmih
letih iz majhnega stanova-
nja preselila v večje. On se
je kljub obveznostim v novi
družini izobraževal naprej
in napredoval v svojem poklicu in na drugih področjih in ne-
davno tega dobil nagrado za življenjsko delo v stroki varnosti
in zdravja pri delu. Ona je skrbela za družino in podpirala
njega, to je bilo njeno poslanstvo in neprecenljiv uspeh.
Bila sta zelo mlada, pa vendarle sta znala otroka vzgojiti v od-
govorna in poštena človeka. Dobila sta vnuka, vnukinjo, pa še
enega vnuka in še dve vnukinji. Misel in skrb zanje ne zamre
ne podnevi ne ponoči.
Bilo je 30. decembra 2011. V Hotelu Delfin v Izoli, kjer sta si
za nekaj dni vzela čas zase. In ne da bi kaj slutila, sta doživela
presenečenje. Vsi njuni smo prišli tja. Zvečer. In ju povabili
na oder, kjer smo ju še enkrat simbolično poročili. Srce je bilo
glasneje in hitreje. Bile so solze, bil je smeh, bil je aplavz in bil
je ples ... Zlata poroka ni kar tako! Iskrene čestitke za zlatih 50,
mami in oči – babi in dedi, Marinka in Peter Petkovšek!
Karmen Končan
Smo sredi še večje gospodarske, finančne
in moralne krize. Napovedovalci prihod-
nosti nam žal novo leto, ki smo ga prav-
kar začeli, rišejo v še bolj črnih barvah
kot doslej. Pa vendarle si v najlepšem me-
secu v letu, v veselem decembru, poseb-
no v adventnem času, času pričakovanj,
v domu nismo dovolili, da ne bi storili
vsega, kar je bilo v naši moči, da nam je
skozi debelo zimsko meglo vse pogosteje
zasijalo tudi toplo, čeprav še vedno zim-
sko sonce. Tako tudi sam verjamem, da
vsi zelo upamo, da bodo vlade v Evropi
in širnem svetu, v prvi vrsti pa naša novo
porajajoča se vlada, našle rešilno formulo
postopnega, a vztrajnega vzpona iz dna
krize v lepši jutri. Predvsem pa, da ta bo
lepši za vse, ne samo za izbrane.
V tej smeri smo se v Domu upokojencev
Vrhnika tudi v letu 2011 trudili vsi za-
posleni. Zato nam ob iztekajočem se letu
ni bilo prav nič težko polagati računov.
Zato se mi zdi tudi prav, da se ob koncu
petletnega mandata direktorja, ki se bo
iztekel 11. februarja, prav ob tej priložno-
sti še enkrat tudi sam ozrem na celotno
prehojeno petletno pot v domu.
Pridobitve Doma upokojencev
Vrhnika v zadnjih petih letih
V tem petletnem obdobju smo se vsi za-
posleni trudili v kar največji meri ures-
ničevati poslanstvo doma. To smo razu-
meli kot trajno nalogo vsem stanovalcem
doma s kakovostno oskrbo in zdravstve-
no nego lajšati starostne in zdravstvene
težave in jim zagotavljati mirno, varno
ter prijetno starost; ob tem pa nuditi čim
več aktivnosti, ki zadovoljujejo njihove
potrebe po samopotrjevanju, sproščanju,
veselem in čustveno izpolnjenem življe-
nju. Naše vodilo pri tem je bilo odprt in
spoštljiv odnos do stanovalcev ter v čim
večji meri v okviru danih možnosti upoš-
tevanje potreb slehernega posameznika.
V doslednem zasledovanju teh visokih
ciljev smo se lotili vseh obnovitvenih in
vzdrževalnih del. Takoj v začetku leta
2007 smo s finančno pomočjo ministr-
stva nadaljevali nadzidavo nad II. nad-
stropjem v starejšem delu doma, s kate-
ro smo že v začetku leta 2008 pridobili
nove bivalne prostore za štirinajst novih
stanovalcev. Zaradi dotrajanosti nezdra-
ve azbestne strešne kritine je bila nujna
zamenjava le-te na celotnem objektu. Z
nadzidavo je bila dosežena povezava ce-
lotnega III. nadstropja, ki je prišla najbolj
do izraza z vidika boljše požarne var-
nosti. V drugi polovici leta 2007 sta bili
izvedeni kompletna obnova prostorov in
sodobnejša ter bolj funkcionalna razpo-
reditev delovnih in pomožnih prostorov
ambulante skupaj s sodobno opremo.
Za zagotavljanje večje varnosti stano-
valcev doma smo se lotili tudi postop-
ne vgradnje protipožarnih vrat ob obeh
stopniščih ter vgradnje požarnega jav-
ljalnega sistema, kar je bilo končano že
v letu 2008. Istega leta smo poskrbeli
tudi za minimalne pogoje zaposlenih, ki
pred tem niso imeli ustreznih prostorov
za garderobo ter v ta namen preuredili
podstrešje nad III. nadstropjem novej-
šega dela doma, ki vključujejo tudi več
sanitarij s tuši.
Leti 2007 in 2008 sta še posebno boga-
to obrodili, saj smo zamenjali še zadnja
dotrajana okna v pritličju doma, ki niso
prišla na vrsto v prejšnjih fazah menjave
oken, ter vrata nasproti glavnega vhoda
v dom, ki peljejo na vrt za domom. Vgra-
dili smo termostatske ventile namesto
navadnih, ki so zagotavljali racionalnej-
šo porabo energije, ter na zemeljski plin
priklopili kuhinjo in nekaj strojev. V teh
dveh letih je bil tudi zamenjan dotrajan
klicni sestrski sistem. V letu 2009 pa je
bila vgrajena še klimatizacija celotnega
doma, ki smo jo povezali tudi s projek-
tom Tri generacije, ki je bil izveden sredi
leta 2010. Z vsemi vlaganji smo poskrbeli
za mnogo večjo varnost in udobje stano-
valcev doma, obenem pa tudi nekoliko
za boljše delovne pogoje zaposlenih. V
tem letu je bilo vgrajeno tudi povsem
novo osebno dvigalo.
V minulem letu smo še dodatno poskr-
beli za varnost in udobje naših stanoval-
cev z zamenjavo tovornega dvigala s po-
polnoma novim, ki služi tudi za prevoz
stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev.
Vgradili smo tudi še tretje povsem novo
osebno dvigalo, ki ustreza najsodobnej-
šim standardom in je posebej prilagoje-
no uporabnikom s posebnimi potrebami
(invalidom). Tako ima dom odslej kar tri
povsem nova varna in udobna dvigala.
Vizija nadaljnjega razvoja Doma
upokojencev Vrhnika
Na takšnih čvrstih temeljih želimo nada-
ljevati razvoj Doma upokojencev Vrhni-
ka tudi v prihodnje. Dom pa mora poleg
pozornega permanentnega vzdrževanja
stavb in opreme slediti tudi predpisanim
bivalnim standardom in normativom za
vse stanovalce doma. Zato je Svet doma
na direktorjev predlog sprejel okvirni
terminski načrt tovrstnih velikih inve-
sticijskih posegov v dom. Finančna in
gospodarska kriza lahko marsikaj po-
stavita na glavo. Vsekakor bomo v pri-
hodnje nujne procese velikih investicij-
skih vlaganj pozorno prilagajali širšim
gospodarskim in finančnim razmeram v
državi in v našem domu. Pri tem bomo
tudi v prihodnje še posebno pozorni
na nove strokovne ugotovitve ter širše
strokovne smernice. Žal dom ni bil de-
ležen evropskih sredstev, namenjenih za
energetsko prenovo domov za starejše.
Ker je bilo razpisanih sredstev manj, kot
je bilo prijavljenih potreb, so ta sredstva
dobili le energetsko najbolj razsipni do-
movi. Ker pa smo v Domu upokojencev
Vrhnika v preteklosti že veliko postorili
sami tudi za energetsko sanacijo doma iz
lastnih virov, so bili predvideni prihran-
ki energije v našem domu mnogo manjši
kot v domovih, ki v to v preteklosti niso
vlagali. Zato se bomo sedaj lahko toliko
bolj posvetili ostalim nujnim izboljšavam
bivalnih razmer za stanovalce, ki pa jih
domu nalagajo tudi predpisi ministrstva.
Svet doma je na direktorjev predlog že
sprejel sklep, da se pripravi vse potreb-
no za izgradnjo štirih bivalnih enot
za osebe z demenco na sosednjih zem-
ljiščih, ki so po predlogu prostorskega
načrta občine predvidena za pozidavo.
Brez te novogradnje dom po letu 2014
ne bi mogel več sprejemati in oskrbovati
oseb z demenco. Zato bomo naredili vse,
da bi naši stanovalci z demenco do tega
roka dobili dostojne možnosti za biva-
nje v neposredni bližini doma. Kar nekaj
sredstev v ta namen imamo že privarče-
vanih, računamo pa tudi na soudeležbo
občine, tako kot je to že utečeno drugod
po Sloveniji. Vsaka občina, v kateri se
gradi ali širi dom za starejše, zagotovi
vsaj zemljišče kot lastni prispevek. Nav-
kljub pričakovani soudeležbi občine pa
si bo moral dom največji delež za celo-
tno investicijo izposoditi. Upamo pa, da
bo navkljub gospodarski krizi za opre-
mo primaknilo zraven tudi ministrstvo,
tako kot je bila to praksa že doslej. Zato
se nam navkljub vse težjim časom tudi ta
cilj z nekaj sreče zdi dosegljiv. Potrudili
se bomo, da ga bomo s skupnimi moč-
mi v prihajajočem mandatu tudi dosegli.
Ob izteku tudi tokrat bogatega leta
2011 in ob vstopu v novega 2012 se prav
vsem, stanovalcem in zaposlenim tudi
na tem mestu zahvaljujem za potrpež-
ljivost in razumevanje ob vseh grad-
benih posegih. Zanju se priporočam
tudi v prihodnje, saj se investicijsko
vzdrževalnim delom žal ne moremo iz-
ogniti. Vsem sodelavkam in sodelavcem
pa se še posebej zahvaljujem za tvorno
in uspešno sodelovanje v iztekajočem
se mandatu, saj brez tega marsikaterih
naštetih dosežkov ne bi dosegli. Nena-
zadnje je prejeta srebrna plaketa Ivana
Cankarja v letu 2010 sad dolgoletnega
usklajenega in uspešnega dela vseh za-
poslenih v Domu upokojencev Vrhnika.
K uspehom so po svojih močeh primak-
nili svoj delež tudi številni darovalci, ki
se vsako leto lepo odzivajo na naša po-
vabila ob našem tradicionalnem vsako-
letnem pikniku za stanovalce in njihove
svojce pa tudi pri vsakoletnih nabavah
nadstandardnih zdravstvenih pripo-
močkov za naše stanovalce. Vsem se že
ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo,
še posebno pa številnim prostovoljkam
in prostovoljcem, ki mnogokrat na šte-
vilnih prireditvah polepšajo dneve na-
šim stanovalcem. Vsakemu posebej pa se
bomo zahvalili v našem letnem zborniku
Utrinki, ki bo izšel ob prazniku kulture.
Iskrena zahvala za donacijo za nakup na-
prave za svetlobno terapijo v letu 2011 pa
velja naslednjim darovalcem: podjetju
Kolektor Koling, d. o. o., Občini Vrhni-
ka in Komunalnemu podjetju Vrhnika.
Upam, da bomo tudi v prihodnjem man-
datu tako uspešno sodelovali z vsemi
poslovnimi partnerji kot doslej v korist
in zadovoljstvo vseh. Pa vsem srečno v
2012!
Štefan Kociper, direktor
Dom upokojencev Vrhnika
Čas polaganja računov in skrbnega
načrtovanja na vseh področjih
Natančno pred enim letom sem ob prazničnem voščilu za Naše dneve – mesečno glasilo doma – izrazil iskre-
no upanje, da bo leto, ki je bilo takrat pred nami, dobro obrodilo tudi premnogim, ki tisto jesen niso imeli
česa obrati in so se znašli v stanju, ki jim ni prineslo zimskega počitka, pač pa veliko skrb, kako preživeti.
Žal moram leto po tem ugotoviti, da se upi niso uresničili.