390 prva indd z občinske seje
Yüklə 2,55 Mb. Pdf görüntüsü
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- Marjan Horvat Matej Reisman, direktor in solastnik Argo d.o.o Horjul o krizi, ki jih je pestila in poteh izhoda
NAS CASOPIS 390/30.1.2012
C M Y K 23 23 30. januar 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si
Občina Horjul Argo Horjul je ta čas vodilno pro- izvodno in distribucijsko podjetje v regiji na področju polimernih cevnih sistemov za nizke in visoke gradnje. Tako kot številna druga slovenska podjetja, ki so se kljub globoki krizi obdržala nad vodo, se je tudi Argo, čeprav je njegova proizvodna dejav- nost, proizvodnja cevnih sistemov za kanalizacijo, v pretežni meri od- visna od dogajanja v gradbeništvu. Petdesetčlanski kolektiv, ki ga vodi triintridesetletni solastnik in direktor Matej Reisman, je lani pokazal svojo vitalnost in uspel, po dobrem letu po- slovnih pretresov na trgu, zaključiti poslovanje brez izgube. Lani so ustva- rili 8 milijonov evrov prihodkov, letos naj bi se ta številka povečala, saj bodo v proizvodnjo uvedli četrto izmeno in tako zmogljivosti proizvodnje izkori- stili optimalno. Sicer pa je bilo podjet- je Argo ustanovljeno leta 1990 in se je v začetku ukvarjalo s projektiranjem in izdelovanjem specialne navtične opreme, palubne opreme plovil za rekreativno in tekmovalno jadranje. Le leto po začetku delovanja je teda- nji lastnik, ki se je smrtno ponesrečil leta 2007, navtičnemu programu pri- družil še program hišne kanalizacije. Program, ki obsega proizvodnjo cevi in priključkov iz polipropilena, se je uspešno širil in po obsegu kmalu pre- segel navtičnega. Danes predstavlja kar 70 odstotkov proizvodnje. Argo je proizvajalec sanitarne plastike z najširšim programom v državi, za- radi kakovosti in konkurenčnosti na tem področju pa danes svoje izdelke prodaja na vzhodnih in zahodnih tr- gih. Pred dobrimi desetimi leti so v Argu osvojili še program proizvodnje kabelske kanalizacije iz polietilena, ki trenutno predstavlja 25 odstotkov njihove proizvodnje. Sicer pa nas je zanimalo, odkod poimenovanje pod- jetja z Argo, ki je v mitologiji ime Ja- zonove barke, s katero so se pogumni pomorščaki podali v neznano, da bi našli zlato runo. Seveda je ime pod- jetja skladno z ustanoviteljevo ambicijo, da v njem projekti- rajo in izdelujejo navtično opremo. Trg je zahteval kajpak širitev pro- grama na druga po- dročja, vendar je ime družbe ostalo staro. Pogovor z direktorjem Matejem Reismanom se je zato nanašal predvsem na kljubovanju viharjem na nemirnem morju poslovanja in utrjevanju pozicije Arga na trgu. S kolegom solastnikom sta vsto- pila v Argo d.o.o v letu 2007, ko finančna in gospodarska kriza še ni pokazala vseh razsežnosti. Že na- slednje leto, leta 2008, pa je krepko začela majati najprej svet, pri nas pa najprej slovensko gradbeništvo, ki se še zdaj ni pobralo. Znaki krize so bili že leta 2007, a vidva sta se ven- dar lotila tega tveganega projekta? Leta 2007 še nihče ni vedel, kako glo- boka bo kriza, gospodarska rast je bila v vzponu, gradbeništvo pa je imelo velik razmah. Takšna gibanja so bila še v začetku leta 2008 in v Argu, naše poslovanje je namreč tesno povezano z dogajanjem v gradbeništvu, je be- ležilo zavidljive stopnje rasti. Sicer pa v poslovanju neke družbe ne prideš daleč, če ne tvegaš, vendar spet ne toliko, da bi ogrozil njeno stabilnost in delovna mesta. Drznost mora biti sestavina odločanja. Najin nakup podjetja je temeljil tudi na vedenju, da je lahko kriza tudi izziv za nove raz- vojne premisleke in premike. Sicer pa je proizvodnja plastičnih sistemov za kanalizacijo relativno nova, v svetu se je začela šele pred tridesetimi leti, saj so prej uporabljali v te namene želez- ne cevi. Plastika je cenejša, učinkovi- teje lahko tesni, lažje je z njo rokovati in ima ekološke prednosti, saj jo lahko stoodostno recikliramo. Naše pod- jetje je postalo v tej regiji pomemben igralec in po krizi, ki smo jo tudi imeli do lanskega leta, danes lahko rečemo, da smo se rešili, ker smo zmogli naj- ti tržne niše na tujih trgih, doma pa imamo prav tako največji tržni delež v prodaji tovrstnih izdelkov. N am lahko opišete minula tri krizna leta, ki bi vas lahko spra- vila na kolena, kar se je zgodilo ve- likim slovenskim gradbenikom in njihovim podizvajalcem? Mi smo imeli srečo, ali pa pamet, ne vem, kako bi to poimenoval, ker nis- mo zelo agresivno ponujali naših iz- delkov gradbenim velikanom. Zato nas njihov kruti konec ni spravil na kolena. V proizvodnji smo se usmerili na specifične izdelke, tudi v manjših serijah in zanje našli kupce predvsem na tujem. Takoj po začetku krize smo naredili preusmeritev poslovanja na tiste dimenzije naših sistemov cevi, ki jih rabijo v zasebni gradnji, saj velikih zgradb na območju, ki ga lahko mi tržno pokrivamo, niso gradili. Sistemi plastičnih cevi, od umivalnika in stra- niščne školjke, do glavnega kanaliza- cijskega voda, ali pa do greznice, pa trg zmeraj išče. In zdaj lahko že rečem, da smo uspeli prebroditi najhujše. N ekateri drugi proizvajalci teh sistemov na Slovenskem so pre- nehali s poslovanjem. Res je. Verjetno zato, ker so bili preveč odvisni od gradbenih velikanov in se po njihovem polomu niso več znašli. Sicer pa so velika podjetja, ki se ukvarjajo s plastiko, zaradi krčenja naročil na drugih področjih, vstopala s svojimi ka- pacitetami v proizvod- njo izdelkov, ki jih dela- mo tudi pri nas. Omejujoči faktor pri poslovanju s temi izdelki je teritorij, kajti proizvod- nja in prodaja za trge, ki so oddaljeni več kot tisoč kilometrov od tovarne, se ne splača, saj so transportni stroški previsoki. Dosegajo namreč kar 20 odstotkov cene proizvo- da. Kakorkoli že, danes smo v Sloveniji edini proizvajalec celotnega sistema cevi za hišno kanalizacijo, ki nam je uspelo zadržati re- alizacijo na osmih mili- jonih evrov, navkljub temu, da nam je delež prodaje na domačem trgu v letu 2008 padel s 60 odstotkov na 40 odstotkov naše proizvodnje in zdaj izvažamo kar 80 odstotkov vsega kar naredimo. V rednost proizvodnje v višini osem milijonov evrov se ne sliši sicer veliko na evropskem trgu. Seveda ne, vendar morate vedeti, da nas je le petdeset, da je povpraševa- nje po teh izdelkih v Sloveniji upadlo za polovico. Da prodamo en »šlepar« našega blaga v vrednosti deset tisoč evrov – če to razdelimo po vrednosti na posamezne hiše, približno od dve- sto do tristopetdest evrov – je potreb- nih precej hiš. Teh osem 8 milijonov evrov je sicer vrednostno toliko kot leta 2008, vendar se za njimi skriva bistveno večja proizvedena količina izdelkov, saj so se cene bistveno zni- žale. Poleg tega smo se preusmerili v proizvodnji tudi tako, da danes več ne proizvajamo za drugega z njegovo blagovno znamko, ampak prodajamo veliko večino naših izdelkov pod bla- govno znamko Argo. Tudi zato, ker so se, kot sem že omenil, veliki proiz- vajalci v svojih racionalizacijskih po- segih odločili delati na svojih strojih, da jim ne bi stali, delati tudi izdelke, ki jih pred krizo niso. Zato smo iz- gubili nekaj dobičkonosnih poslov in se morali usmeriti v pretežni meri na proizvodnjo izdelkov z našo blago- vno znamko. Naše prodajne tarče so veliki trgovci na tujem, doma pa dovažamo z lastnim prevozom tudi manjšim kupcem. S urovina za vašo proizvodnjo je granulat, ki ga proizvajajo na osnovi na�e. Kako vplivajo cenovna nihanja na�e na vaše poslovanje? Leto 2010 je bilo s tega vidika kata- strofalno, ker so se cene vhodnih ma- terialov za našo proizvodnjo za enkrat povečale. Osnovna surovina, to so granulati za plastiko, predstavlja 60 % cene izdelka. Narejeni so na osno- vi na�e in pričakovali bi, da se bodo njihove cene gibale s cenami na�e na trgu. Tako pa je na�a leta 2010 bila bi- stveno cenejša kot leta 2008, granulati za našo proizvodnjo pa so se podražili za enkrat. Če je cena granulatov še na začetku leta 2009 znašala 700 evrov, se je do konca 2010 dvignila na skoraj 1400 evrov. Ob tem pa so veliki proiz- vajalci takšnih izdelkov kot so naši, na začetku krize celo znižali cene končnih izdelkov navkljub nenormalnemu zvišanju cen surovin. Prej so bila nihanja cen. Tudi mi smo izdelke dražili glede na cene suro- vin, tokrat pa to ni bilo mogoče, saj je razlika bila prevelika. Veliki so se sprijaznili, da bodo leto ali dve poslovali z izgubo. Ali pa pokrivali s proizvodnjo vsaj direk- tne stroške, na akumulacijo pa niti pomislili niso. Tem gibanjem smo se morali prilagoditi tudi mi in si pred- vsem z več- jim obsegom proizvodnje in njenim pla- siranjem na nova tržišča zagotovili ob- stanek na trgu. Predlani nam je to pobralo pol milijona evrov, vendar smo lani v tem smislu prišli na zeleno vejo in končali po- slovanje s pozi- tivno ničlo.
Odvisno od vrste izdelka. Pri ceveh med petimi in desetimi odstotki, pri spojnih elementih, kjer je potrebno več živega dela, pa okrog 25 odstot- kov. Plač pa ne moreš znižati kakor se ti zljubi, ker ti to preprečuje sistem kolektivnega dogovarjanja. Ta pa je preveč naravnan za lepe čase, na osnovi rasti družbenega bruto pro- dukta in življenjskih stroškov. Povrh tega pa se soočamo z neznos- no obdavčitvijo plač, kar tudi prispeva k nekon- kurenčnosti našega gospodarstva. Če nekdo dobi v Av- striji minimalno plačo 600 evrov, je za podjetnika stro- šek njegove bruto plače 800 evrov, pri nas pa 1200 evrov. In če k temu prištejemo še dodatke, pridete do bruto plače 1500 evrov. To je prava cena najnižje plačanih v našem gospodarstvu. O tem nihče ne govo- ri, ampak le o mizernih minimalnih plačah, ozadje teh plač pa nikogar ne zanima. Pri nas so plače skladne s kolektivno pogodbo, ne izstopamo ne gor in ne dol. Niso slabe. Odpuščali pa v krizi tudi nismo iz proizvodnje, saj bi jih še nekaj rabili, če bi se našli dobri delavci. Vidim, da so zdaj v na- šem kadrovskem bazenu za delavce v proizvodnji na razpolago le ljudje, ki vzdržijo le pol leta pri delodajalcu, zgubijo službo in se zaposlijo spet pri drugem. V resnici je težko dobiti do- bre delavce v proizvodnji, na razpis za tajnico pa se javi petsto ljudi.
Brez zamud in skupaj s prispevki. Č e vas prav razumem, zdaj usmer- jate vse sile v stabilizacijo poslo- vanja in ohranitev pozicije na trgu, ki je še zmeraj muhast, investicije pa omejene? Pa vendarle bo verjetno treba razmišljati o novih tehnologi- jah in novih izdelkih? Osvojili smo proizvodnjo nizko- šumne hišne kanalizacije. V njej so drugačni materiali kot v klasični in proizvajamo na novih in drugačnih strojih. Smo edini proizvajalec nizko- šumne kanalizacije v regiji. Računam, da se bodo ljudje vse bolj odločali za vgraditev teh sistemov namesto kla- sičnih, čeprav so dražji. Ustanovili smo podjetje na Vrhniki, kjer smo naj- prej nameravali proizvajati kanaliza- cijske jaške, ker pa je obseg naložb v kanalizacijske sisteme upadel, smo se preusmerili na nove izdelke. Tako de- lamo na Vrhniki specialno embalažo, ki nadomešča kovinsko iz inoksa. V jeseniškem Acroniju so zadovoljni z našimi izdelki, saj kar precej privarču- jejo. Za Knauf smo naredili povratne palete za volno, ki služi izolaciji pečic. Delamo tudi posebne izdelke za ribo- gojnice, pontonske mostove iz plasti- ke in podobno. Zdaj je na Vrhniki za- poslenih dvanajst ljudi in v dveh letih in pol smo dosegli poldrugi milijon letne realizacije.
Na drugih programih pa stabili- ziramo poslovanje, selekcioniramo kupce, da bi s korektnimi poslovnimi odnosi zagotovili sebi in njim nemo- teno poslovanje. Zdaj imamo zavaro- vane praktično vse terjatve do kupcev in navkljub restriktivnemu ravnanju bank, tudi do njih izpolnjujemo svoje obveznosti. Za letos sem opti- mističen, kajti zagotovo je najhujše za nami in z večjo količinsko pro- izvodnjo se lahko nadejamo tudi do- bičku. Sprostil se nam je trg v Italiji, dobro delamo v Avstriji in Nemči- ji, s svojimi izdelki smo prodrli v Dubaj. In ker je naša proizvod- nja okolju prijazna, izdelki pa brez odpada, ker jih je mo- goče reciklirati, so možnosti za razvoj podjetja zanimive in dobre. Ker bo treba skladno z direktivami Evropske unije tudi v Sloveniji v naslednjih le- tih kar precej sredstev vložiti v kana- lizacijsko opremo, se nam tu odpirajo nove možnosti. Zdaj letno predelamo približno 500 ton polietilena ter 2.000 ton polipropilena. Strankam nudimo celovit program cevnih sistemov, ki zajema cevi in priključke za hišno kanalizacijo, zunanjo kanalizacijo, ka- belsko zaščito, drenažo, vodovod itd. Količinsko lahko s sedanjimi zmog- ljivostmi za tretjino povečamo obseg proizvodnje brez dodatnih vlaganj, ko bomo uvedli četrto izmeno. Nismo veliko podjetje, smo pa prilagodljivi in se lahko hitro odzovemo na spre- membe na trgu. To je naša prednost, ki smo jo doslej znali izkoristiti. Pa tudi v prihodnje jo bomo zagotovo zmogli in znali.
»Predlani nam je to pobralo pol milijona evrov, vendar smo lani v tem smislu prišli na zeleno vejo in končali poslo- vanje s pozitivno ničlo.« »Nismo veli- ko podjetje, smo pa prilagodljivi in se lahko hitro odzovemo na spremembe na trgu. To je naša prednost, ki smo jo doslej znali izkoristiti«. »Naše podjetje je postalo v tej regiji pomemben igralec in po krizi, ki smo jo tudi imeli do lanskega leta, danes lahko re- čemo, da smo se rešili, ker smo zmogli najti tržne niše na tujih trgih, doma pa imamo prav tako največji tržni delež v prodaji tovrstnih iz- delkov.«
Yüklə 2,55 Mb. Dostları ilə paylaş:
|