NAS CASOPIS 390/30.1.2012
C
M
Y
K
29
29
30. januar 2012
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
Kdo je bil Pavel Šifler?
Med pomembne Polhograjce, ki so spomine,
besedo in pesem iz svoje prelepe domače Pol-
hograjske doline ponesli s seboj v daljno Ame-
riko in tam pustili pomemben pečat, je bil tudi
Pavel Šifrer. Pri nekaterih spomini na njihova
skupna srečanja še živijo, v drugih živi zaradi
njegovih bogatih del, tretji pa so zanj komaj kdaj
slišali. Slovenec, ki so ga v Ameriki poznali pod
imenom Paul John Sifler, se je rodil na silvestro-
vo leta 1911 v Ljubljani. Otroštvo je preživljal
v rejniški družini pri Šifrerjevih v Polhovem
Gradcu, kjer je bil njegov prvi dom, eden izmed
številnih v njegovem življenju. Čeprav je bil v
otroštvu ločen od staršev, so v odraščajočem
otroku tleli talenti, ki sta mu jih v zibelko pol-
ožila oče in mati in so zaznamovali vse njegovo
življenje: glasba, petje in ljubezen do orgel. Pri
rosnih dvanajstih letih je odšel za mamo v Ame-
riko, kjer je študiral in ustvarjal. Diplomiral je
iz klavirja, izpopolnil pa se je tudi kot pianist,
zborovodja in komponist, a njegova prava ljube-
zen so vselej bile orgle, po očetu Ivanu Kacinu,
ki je na Slovenskem veljal za odličnega organi-
sta, pevovodjo ter izdelovalca orgel. Oče in sin
se v življenju nista nikoli srečala, le simbolično
sta se poznala v skupni ljubezni, v glasbi. Pa-
vel se je v svojo domovino začel vračati šele v
starosti. Tako se je pred tridesetimi leti v Pol-
hovem Gradcu prvič srečal s svojo polsestro, go-
riško publicistko in novinarko, Dorico Makuc.
Ob vračanjih v Slovenijo je igral na večini oče-
tovih orgel na Goriškem, na njih je koncertiral
ter izvajal tudi svoje lastne skladbe. Svoj zadnji
orgelski koncert je imel skupaj z mladinskim
cerkvenim pevskim zborom spomladi 1995 prav
v Polhovem Gradcu. Takrat je Slovenijo obiskal
zadnjič in v krajevnem časopisu je od takrat
mogoče prebrati, da je »Šifrerjev Pavel« v knjigo
obiskovalcev polhograjskega muzeja ob notnem
zapisu napisal: »Slovenec sem!« Vedno je ostal
zvest svojim koreninam, maternemu jeziku in
pesmi ter spominom iz svojega otroštva. V njih
je iskal navdihe in vse to vtkal v svoj ustvarjalni
opus, ki obsega več kot 230 skladb, zborovskih,
simfoničnih, orgelskih, tri operete, Božični ora-
torij, štiri maše. Nekaj zborovskih del je posve-
til tudi polhograjskim pevcem, in sicer Veliko
mašo za mladinski zbor, božično pesem Božična
noč, pesem Upanje v Marijo, leta 1994 pa je ob
700-letnici župnije in 250-letnici župnijske cer-
kve uglasbil pesem Polhograjski Mariji Marjana
Malovrha. Leta 1989 je zbor, takrat imenovan
Pograjski slavčki, izvedel njegovo opereto Kdo
bo dobil Maričko, na katere iz-
vedbi je bil tudi skladatelj sam.
Njegov zadnji dom je bil v Hol-
lywoodu, po daljši bolezni pa
je tam v starosti 89 let umrl 20.
maja 2001.
Kulturna prireditev ob
začetku Šiflerjevega leta
Leto 2012 bo tako zaznamo-
vano s še nekaterimi glasbe-
no-kulturnimi prireditvami v
Polhovem Gradcu. Na pobudo
mnogih Polhograjcev in Dori-
ce Makuc se je Župnija Polhov
Gradec v sodelovanju z Občino
Dobrova - Polhov Gradec odlo-
čila, da v spomin in počastitev
stote obletnice rojstva rojaka
Pavla Šiflerja pripravi sklop
prireditev v okviru Šiflerjevega
leta.
Na štefanovo, 26. decembra
2011, je bil prvi zelo pomem-
ben dogodek, ki se je začel s
kulturnim programom, ki ga
je prijetno povezovala Eva Jan-
ša, Mešani pevski zbor Gregor
Rihar je zapel eno od njegovih
pesmi, nato je župan Franc Set-
nikar nagovoril prisotne ter jim
čestital za praznik. Za njim jih
je v imenu odbora za pripra-
vo Šiflerjevega leta nagovoril
župnik Bogdan Oražem, ki je
navzočim na kratko predstavil
življenjsko pot Pavla Šiflerja in se vsem sode-
lujočim zahvalil za prispevek. Sledil je glasbeni
vložek pianistke Katarine Tominec, ki je zaigra-
la dve deli za klavir skladatelja Pavla Šiflerja.
Nato je nekaj spominov nanj in na njuno sode-
lovanje odstrla znana slovenska organistka in
profesorica na orglarski šoli v Ljubljani Angela
Tomanič. Nazadnje je spregovorila Aleksandra
Pavšič iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, ki
je pred časom pripravil priložnostno razstavo v
spomin na Pavla Šiflerja in njegovega očeta Iva-
na Kacina, ki pa so jo ob tej priložnosti preselili
v Polhograjsko graščino, tako da si jo v teh dneh
lahko ogledamo.
Odkritje spominske plošče
Ob stoti obletnici rojstva so Pavlu Šiflerju na
pročelju hiše, kjer je preživel svoje otroštvo, po-
stavili spominsko ploščo, ki so jo ob tej prilož-
nosti tudi odkrili in blagoslovili. Osnutek ploš-
če je avtorsko delo arhitekta Sama Športa. Za
kamnoseška dela je poskrbelo podjetje Mravlja
iz Hotavelj. Izvirnost plošče je v njeni obliki, saj
objema vogal hiše z dveh strani. Na eni strani je
posvetilni napis, na drugi pa so simboli umetni-
kovih talentov in njegovega uspešnega ustvar-
janja. Dvojnost priča o Šiflerjevi razpetosti med
domom in rejniško hišo, med domom in tujino.
Glasbeni simboli so usmerjeni proti rojstni hiši
matere, kar govori o darovih, ki so mu bili dani
ob rojstvu, in proti Kalvariji. To nas spominja
na njegova najpomembnejša dela (The Despair
and Agony of Dachau, The Seven last Words of
Christ ipd.), pri katerih je črpal motive prav iz
Kristusovega trpljenja in križevega pota.
Razstave v spomin na Pavla Šiflerja in
njegovega očeta Ivana Kacina
Sledil je ogled priložnostne razstave v spomin
na Pavla Šiflerja in njegovega očeta Ivana Kacina
v Polhograjski graščini. V bogati zbirki si je mo-
goče ogledati številne izvirnike notnih zapisov,
skic in osnutkov orgel in harmonijev, prospek-
tov, vabil ter pisem, ki sta si jih dopisovala Pavel
Šifler in njegova polsestra Dorica Makuc.
Razstava je še vedno na ogled v Polhograjski
graščini. Vabljeni vsi, da si ogledate in spoznate
vsaj delček bogate glasbene in življenjske poti
Pavla Šiflerja.
Nadja Prosen Verbič
fotografije: Jernej Malovrh
Povabilo na prihajajoče prireditve v okviru
Šiflerjevega leta:
7. februar 2012 ob 19. uri
v Kulturnem domu Jakoba Trobca
Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
18. maj 2012 ob 20. uri
Klavirski koncert v Polhograjski graščini
29. junij 2012 ob 20. uri
Orgelski koncert v cerkvi sv. Nikolaja v Dvoru
15. september 2012 ob 20. uri
Orgelski koncert v župnijski cerkvi Marijinega rojstva v
Polhovem Gradcu
Kulturna prireditev v Polhograjski graščini ob začetku Šiflerjevega leta
Nagovor župana Franca Setnikarja
Nagovor župnika Bogdana Oražma v imenu od-
bora za pripravo Šiflarjevega leta
Odkritje spominske plošče na Šiflerjevi hiši
Ogled razstave
Šiflerjevo leto v Polhovem Gradcu
Odkritje spominske plošče Pavlu Šiflerju
Polhov Gradec, 26. december – V Polhograjski graščini je na praznik rojstva slovenske države, v organizaciji župnije in ob
pomoči občine, potekala prireditev v spomin na stoto obletnico rojstva našega rojaka Pavla Šiflerja, skladatelja, orglarja in
zborovodja, kateremu je bila ob tej priložnosti postavljena tudi spominska plošča. S tem dogodkom smo vstopili v Šiflerjevo
leto, saj bodo v prihodnjih mesecih njemu na čast potekale kulturno-glasbene prireditve.
Občinski svet občin Vrhnika, Logatec, Brezo-
vica, Dobrova - Polhov Gradec in Borovnica
so leta 2006 sprejeli odlok ustanovitvi skupne
notranje revizijske službe. Bilo je sedem javnih
natečajev za iskanje ustreznega kadra, vendar
so bili vsi natečaji neuspešni. Javne natečaje je
vodila Občina Logatec, kot izbrana občina za
opravljanje nalog ustanoviteljev po navede-
nem odloku. Predstavniki občinskih uprav so
problematiko skupne notranje revizijske služ-
be ponovno obravnavali avgusta 2011 in ugo-
tovili, da ni več skupnega interesa navedenih
občin. Zato je smiselno odlok razveljaviti.
Namen sprejema odloka o ustanovitvi režij-
skega obrata je določiti pravno podlago za
zagotovitev izvajanja lokalnih gospodarskih
javnih služb, za katere ni predvideno izvajanje
v okviru javnega podjetja ali s podelitvijo kon-
cesije. Izvajanje v drugih dopustnih oblikah,
kot jih predvidevata Zakon o lokalni samou-
pravi in Zakon o gospodarskih javnih službah,
bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti
dejavnosti neekonomično, neracionalno in ne-
smotrno. V letu 2003 je občina že sprejela Od-
lok o ustanovitvi režijskega obrata, ki ga je bilo
treba zaradi načina izvajanja lokalnih gospo-
darskih javnih služb in pokrivanja področja
delovanja režijskega obrata uskladiti z zako-
nodajo in dejanskim stanjem v naši občini.
Pri oblikovanju oddelkov vrtcev je treba upoš-
tevati prostorske normative – igralno površino
na otroka. Glede na razmere in položaj dejav-
nosti predšolske vzgoje lahko število otrok v
oddelku presega veljavne normative za naj-
več dva otroka v oddelku, zato so se na občini
potrudili in razpisali največje mogoče število
otrok v oddelkih, koliko je le-to dopustno.
Tako bodo v skupno devetnajstih oddelkih v
občini varovali in izobraževali kar 342 otrok.
(sa)
Koliko otrok bodo varovali v vrtcih?
Na osmi redni seji občinskega sveta je konec novembra petnajst svetnikov od-
ločalo o razveljavitvi ustanovitve skupne notranje revizijske službe, o ustano-
vitvi skupnega režijskega obrata in številu otrok in oddelkih v vrtcih v občini.