I taka, koga se
raboti za kompleksen katjon, se dava
:
x
prvin brojot na ligandi,
x
potoa nivniot naziv i
x
nakraj nazivot na centralniot atom (odnosno jon).
Celiot naziv na kompleksniot jon se pi{uva
sleano.
Ako soedinenieto sodr`i
kompleksen anjon, nazivot na anjonot se obrazuva na sledniov na~in:
x povtorno, prvin se dava
brojot na ligandi i nivniot
naziv;
x se prodol`uva (
sleano!) so korenot na
latinskiot naziv
*
na elementot komu{to mu pripa|a
centralniot atom na koj se dodava nastavkata
-at (taka se dobivaat, da re~eme
nazivi kako ferat,
kobaltat,
nikolat,
kuprat,
argentat itn.); ako e potrebno, vrednosta na oksidacioniot broj ili
na relativniot polne` se zapi{uva, na voobi~aeniot na~in, na krajot.
Dokolku ima pove}e razli~ni ligandi, nivnite nazivi se naveduvaat po
azbu~en red, nezavisno od toa dali
se raboti za neutralni ili naelektrizirani ligandi.
Zapomni:
za kompleksni anjoni prvin se dava brojot na ligandi i nivniot naziv, a potoa, sleano, se dodava korenot
na latinskiot naziv na elementot komu{to mu pripa|a centralniot atom, dodavaj}i na krajot -at.
Siot naziv, povtorno, se pi{uva
sleano.
Ako se kompleksni
i anjonot
i katjonot, vo soglasnost so op{toto pravilo,
se dava prvin nazivot na
kompleksniot katjon (obrazuvan spored na~inot opi{an pogore), a potoa nazivot na kompleksniot anjon (i
ovoj obrazuvan soodvetno na pravilata).
Ako kompleksot e
neutralen, se postapuva sli~no kako pogore, so toa {to nazivot zavr{uva so imeto na
elementot komu{to mu pripa|a centralniot atom (eventualno so dodavawe na vrednosta na oksidacioniot
broj dadena so rimski cifri napi{ani vo zagradi).
Nazivite na
ligandite se obrazuvaat na sledniov na~in:
x ako ligandot e
neutralna ~esti~ka (molekula), se upotrebuvaat nazivite
akva za H
2
O,
ammin za NH
3
,
karbonil za CO,
nitrozil za NO itn. (drugi molekuli retko se ligandi!);
x ako ligandot e
negativno naelektrizirana ~esti~ka, kon nazivot na soodvetniot anjon se dodava
nastavkata
-o (na primer sulfito, tiosulfato, karbonato, hidrido, acetato i drugi); mo`e da se
upotrebuvaat i malku izmeneti nazivi, no takvi {to povtorno zavr{uvaat so
-o (hloro, bromo, jodo,
cijano, okso, hidrokso, namesto hlorido, bromido, jodido, cijanido, oksido, hidroksido), no i
specijalni nazivi kakvi {to se nitrozo za NO
-
,
nitro za NO
2
-
i drugi).
Za ~esti~ka voda kako ligand,
ne smee da se upotrebuva nazivot
akvo (toa ne e
naelektrizirana ~esti~ka), a
vo nazivot na NH
3
kako ligand,
zadol`itelna e upotrebata na udvoenoto
m (ammin, a ne amin) za da se
izbegne nedoumicata dali se raboti za molekula od amonijak ili od nekoj organski amin (aminite
mo`e da
bidat ligandi)!
Za da gi pojasnime pravilata za imenuvawe na kompleksnite soedinenija, podolu e daden eden primer.
Potrebno e, da re~eme, da se opredeli nazivot na soedinenieto ~ija formula e K¢Au(CN)
4
£.
*
Vo nazivite na kompleksnite anjoni na `iva ne se upotrebuva korenot na latinskiot naziv za `iva (hidrargirum)
od koj e izveden
hemiskiot simbol za ovoj element. Namesto toa, vakvite soedinenija se vikaat
merkurati (a
ne hidrargirati).
lxii
Soedinenieto, o~igledno, e obrazuvano od kaliumovi katjoni i kompleksni anjoni. Nazivot, zaradi toa, }e
mu po~nuva so zborot
kalium, a potoa }e bide daden nazivot na kompleksniot anjon.
Nazivot na anjonot }e se obrazuva vaka:
x bidej}i brojot na ligandi e 4, nazivot }e po~ne so
tetra-;
x bidej}i ligandi se cijanidni anjoni, nazivot }e prodol`i so
cijano-;
x bidej}i se raboti za kompleksen anjon na zlatoto (ili, na latinski, aurum), nazivot }e zavr{i so -
aurat.
Ako sakame da ja dodademe i vrednosta na oksidacioniot broj na zlatoto,
ovoj treba prvin da go presmetame.
Poradi toa {to cijanidnite ligandi se anjoni na kiselinata HCN, relativniot polne` im e 1-, pa
oksidacioniot broj im e -1. Lesno e, sega, da se vidi deka zlatoto ima oksidacionen broj 3. Imeno, zbirot
na oksidacionite broevi na site gradbeni edinki na soedinenieto mora da bide ednakov na nula. Oksi-
dacioniot broj na kalium e, se razbira, 1, pa ako vrednosta na oksidacioniot broj na zlatoto ja ozna~ime
so
x, toga{ treba da bide 1
x 4 (-1) = 0, t.e.
x = 3.
Polniot naziv na kompleksnoto soedinenie, spored toa, }e bide
kalium tetracijanoaurat(III).
Za obrazuvaweto na drugite nazivi na neorganski soedinenija nema da zboruvame.
lxiii
V
SODR@INA
Predgovor
3
1. VOVED VO HEMIJATA
5
1.1 PREDMET I ZNA^EWE NA HEMIJATA
7
PREDMET I PODELBA NA HEMIJATA
7
Hemijata e prirodna nauka
9
SUPSTANCI
9
^isti supstanci i smesi
9
Svojstva na supstancite
10
Smesi
12
Gradba na suspstancite
13
1.2 JAZIKOT NA HEMIJATA
16
HEMISKI SIMBOLI I FORMULI
16
Azbukata na hemijata
16
I formulite se internacionalni
18
VALENTNOST
21
Ist naziv
razli~no zna~ewe
21
Valentnosta na ist element mo`e da bide razli~na
23
Valentnosta i sostavuvaweto na formuli
24
Strukturni formuli
25
HEMISKI RAVENKI
28
Hemiski reakcii; reaktanti i produkti
28
Simboli~ko pretstavuvawe na hemiskite reakcii
29
Hemiski ravenki
29
Zna~ewe na stehiometriskite koeficienti
32
lxv