390 prva indd z občinske seje

NAS CASOPIS 390/30.1.2012

 

C 

M 

Y 

K

  42

42

30. januar 2012

elektronski naslov: [e-mail]

 

Skupne strani

Kakšno vodo pijemo?

Z vodo je podobno kot z elektriko: imamo jo za samoumevno. Ko pa jo zmanj-

ka, se življenje naenkrat zaustavi in premakne stoletje nazaj. Vemo pa tudi, 

da brez vode ni življenja, zato je varovanje njenih virov bistvenega pomena 

za zdravo življenje ljudi. V tokratnem prispevku smo po občinah povprašali 

kakšno vodo pijejo njihovi občani in kakšen je njihov način upravljanja z 

vodooskrbo.

Tako so ravnali tudi v horjulski občini, kjer 

s  tremi  vrtinami  pokrivajo  vseh  devet  vasi 

(le Koreno in Samotorica imata klasičen za-

jem vode). Ustanovili so režijski obrat z eno 

glavnih  nalog,  da  na  področju  vodooskrbe 

naredi red. Kot pravijo na občini, to ni nji-

hova kaprica, temveč jih je k temu pripeljalo 

dejstvo, da so zahteve služb inštitucij, ki be-

dijo nad njimi, začele postavljati vedno bolj 

stroga merila in dosledno izvajanje predpi-

sov. Konec koncev je za kvaliteto vode in s 

tem  povezanim  zdravjem  ljudi  odgovoren 

župan, zato mora občina imeti pregled nad 

vodovodi in posledično spoštovati zakonska 

določila. 

O temu, da bo potrebno predati tako imeno-

vane vaške vodovode v občinske roke, se je 

govorilo že dolgo časa. Občina je v to kislo 

jabolko  ugriznila  v  lanskem  letu.  Da  bi  bil 

prehod čim manj »boleč«, so v večini prime-

rov  za  upravljavce  vodovodov  določili  kar 

tiste  osebe  (z  njimi  so  podpisali  podjemne 

pogodbe o delu), ki so že sedaj upravljale z 

njimi. Kot pravijo na občini, sistem, ki so si 

ga zastavili, dobro deluje. 

Vsekakor  pa  kvalitetne  vode  ne  prinese  le 

bedenje nad sistemom, marveč so potrebne 

tudi  investicije.  V  horjulski  občini  se  lahko 

pohvalijo, da so teh v zadnjem času naredi-

li  kar  nekaj  in  s  tem  posledično  prispevali 

h kvalitetnejši vodi. Vzporedno s prenosom 

vodovodnih sistemov na občino, se je poeno-

tila tudi cena. Ta še zdaleč ne zadostuje za 

poslovanje vodovoda v zelenih številkah, a 

mogoče tudi na srečo občanov (ali pa tudi ne) 

je država dvig cen zaenkrat zamrznila.(gt)

»Naša voda je ena kvalitetnejših vod v Sloveni-

ji,« pravi Andrej Treven z vrhniške komunale, 

kjer skrbi za področje vodovodov, komunala 

pa je upravitelj vodovodnih sistemov. »Ima-

mo tri vodovodne sisteme: borovniškega, po-

kojiškega in zaplaninskega. Borovniški napaja 

tako rekoč vse tri občine, pokojiški in zapla-

ninski pa vsak svoje območje. Sistemi med se-

boj niso povezani, se pa dela na tem, da bi ne-

koč povezali borovniškega in zaplaninskega.« 

Noben od sistemov ni oporečen, pravi Treven, 

le pri zaplaninskem in pokojiškem so včasih 

vzorci  neskladni  z  zahtevami  zdravstvenih 

določil, zato je potrebna lokalna dezinfekcija. 

»Res je včasih neskladen tudi kakšen vzorec 

vode borovniškega vršaja, vendar je šlo v več-

ini primerov za infekcijo na uporabnikovem 

sistemu in ne v samem sistemu vodovoda.« 

Vode je zaenkrat dovolj za potrebe vseh treh 

občin, vendar pa zakonodaja naroča še dodat-

ni vir, ki naj bi pokril približno ¾ potreb tre-

nutnega vira. V ta namen v borovniški dolini 

potekajo  raziskave  za  novo  vrtino.  Trenutni 

rezultati naj bi bili ugodni – voda je kvalitet-

na, pretok vode pa je tudi zadovoljiv (verjetno 

bodo potrebne tri vrtine).

Glede na to, da so na Vrhniki vodovodne cevi 

zakopali že pred več kot stotimi leti, gre pri-

čakovati na celotnem sistemu tudi velike iz-

gube. »V letu 2010 smo beležili 34% izgube, 

lani pa bo mogoče nekaj odstotkov manj. Si-

cer pa smo začeli s posebnim programom za 

zmanjševanje izgub. Postavili smo štiri meril-

ne vodomerne jaške, katerih merilne naprave 

so telemetrično povezane z našim nadzornim 

centrom. Tako lahko v primeru okvare ugo-

tovimo vsaj na katerem območju je prišlo do 

okvare, seveda pa po tem še vedno ostaja na-

tančno iskanje napake na terenu.« Za primere 

»defektov« ima komunala posebno ekipo, ki 

je v pripravljenosti 24 ur oziroma je njena hi-

trost reagiranja odvisna od vrste okvare in od 

velikosti območja, ki je prizadeto.(gt)

Andrej Treven iz Komunalnega podjetja Vrh-

nika,  ki  skrbi  za  upravljanje  večine  vodovo-

dov v občinah Vrhnika, Borovnica in Log-Dra-

gomer. 

Borovniški vršaj ima kvalitetno vodo

Večina območja občin Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer se napaja iz vode 

iz Borovniškega vršaja. Meritve kažejo, da gre za kvalitetno vodo. Odlikuje pa 

jo tudi lastnost, da jo je na voljo zelo veliko, zato v omenjenih treh občinah ne 

boste tako hitro slišali poziva k varčevanju z vodo v sušnih poletnih mesecih 

kot druge. Kljub temu pa že potekajo aktivnosti za novo vrtino.

 

Viri  onesnaženja  vode  so  lahko  mikroorga-

nizmi,  med  njimi  E-coli  bakterije.  Te  so  v 

velikem številu vedno prisotne v človeškem 

in živalskem blatu, zato njihova prisotnost v 

pitni  vodi  kaže  na  onesnaženje  s  fekalijami. 

Prav tako so indikator fekalnega onesnaženja 

enterokoki in zelo odporni bacili clostridium 

perfringens, ki lahko preživijo tudi ob klori-

ranju, kažejo pa na staro fekalno onesnaženje. 

Pogosto v onesnaženi vodi najdemo tudi ko-

liformne bakterije. Te lahko kažejo na poško-

dovanost ali napake v omrežju ali na zajetju. 

Sicer  pa  je  pri  spremljanju  kakovosti  pitne 

vode  zaradi  najpogostejših  akutnih  posledic 

največja pozornost posvečena ravno slednjim. 

Zaradi uživanja vode, onesnažene s fekalni-

mi klicami, lahko zbolimo. Najpogostejše so 

črevesna obolenja. Okužbe lahko potekajo v 

različnih oblikah, v redkih primerih se pojavi-

jo resni zapleti. Kadar so ugotovljene bakte-

riološke neskladnosti, je vodo potrebno pre-

kuhavati vsaj 3 minute. Po Pravilniku o pitni 

vodi preverjajo še kemijske parametre v pitni 

vodi, ki pokažejo na onesnaženost s kemični-

mi snovmi (pesticidi, svincem, nitrati,…), ki 

lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi 

ter indikatorske parametre, ki pa kažejo le na 

splošno  urejenost  celotnega  sistema.  Komu-

nalno  podjetje  Vrhnika  za  ustreznost  kako-

vost pitne vode skrbi s stalnimi monitoringi 

ter notranjim nadzorom. 

Kaj pa voda iz plastenke? Voda iz plastenke 

je praktična predvsem na potovanjih, v izred-

nih razmerah in na območjih, kjer velja ome-

jitev oziroma prepoved uporabe pitne vode. 

Ta  voda  je  sicer    nadzorovana  po  nekoliko 

strožjih kriterijih glede mikrobioloških para-

metrov,  predvsem  zaradi  tega,  ker  bi  lahko 

dlje časa stala, preden bi jo porabili. Vendar 

zaradi  tega  še  ni  varnejša  in  boljša  kot  tista 

iz pipe, saj so zahteve za kemijske snovi po-

polnoma enake, kot za vodo iz vodovodnega 

omrežja. So pa vedno bolj pogoste debate o 

škodljivosti plastičnih embalaž. Škodljive naj 

bi bile plastike z oznakami številke 1, 3, 6 in 7, 

saj se naj bi iz njih ob ponovnem polnjenju, če 

je tekočina dolgo časa v plastenki ali izpostav-

ljena toploti, začele sproščati zdravju škodlji-

ve  snovi.  Na  Inštitutu  za  varovanje  zdravja 

zagotavljajo, da je kakovost vode iz plastenk 

in velikih posod oziroma balonov po kemijski 

lastnosti primerna kakovosti vode iz pipe, a 

hkrati  poudarjajo,  da  v  Sloveniji  ni  nobene 

potrebe po pitju drage embalirane vode, saj je 

voda iz pipe dovolj kakovostna. 

Vesna Erjavec

  Odločitev  za  to  je  padla, 

ker je položaj Borovniškega 

vršaja  v  območju  večjega 

tveganja  onesnaženja,  ob-

stoječe  vodovodno  omrežje 

pa zaradi obsežnih poškodb 

beleži  tudi  do  34%  izgube. 

V poznejšem obdobju sta iz 

podprojekta žal izpadli ob-

čini  Ig  in  Cerknica,  Borov-

nica pa je skladno z  načrti 

konec leta 2010 že pristopila 

k izvedbi raziskovalne vrti-

ne v Podstrmecu. 

Kljub  natančnim  predhod-

nim geološkim raziskavam pri tem ni šlo brez težav, saj so nameravano 200 – metrsko vrti-

no po enem mesecu uspeli izvrtati le do globine 154 metrov. Po besedah inž. Jake Žibrata 

iz Hidroconsultinga, izvajalci niso imeli dovolj močnega kompresorja, ki bi ob tako močnem 

dotoku vode zmogel izmetavati nakopani material. Uspeh pa kljub preglavicam ni izostal, 

saj so že na tej globini presegli načrtovano količino načrpane vode. »Hidrogeološke meritve, 

črpalni poskus in analize so namreč pokazali, da bi lahko iz vrtine neprestano črpali 16 l/sek. 

neoporečne vode s konstantno temperaturo 11,7 stopinje Celzija. S samo eno vrtino bi torej 

lahko oskrbovali približno 7000 uporabnikov, glede na površino in debelino vodonosnika pa 

je jasno, da bi lahko v dolini Prušnice zajeli tudi več kot 60 l/sek. podzemne vode, ki bi ob mo-

rebitnem onesnaženju nadomestila vodo iz vodarne Borovniški vršaj (kjer se trenutno načrpa 

60-75 l/sek. – op.p.). Za bolj natančno opredelitev količine podzemne vode, ki bi jo lahko črpali, 

bo treba izdelati še vsaj tri črpalne vrtine,« pa ugotavlja inž. Zvone Mencej. Vodozbirno zaled-

je območja obravnavanega dolomitnega vodonosnika meri dober milijon m2 (dolini Prušnice 

in Otavščice), pri čemer je možnost onesnaženja minimalna, saj večino območja pokriva gozd, 

edina potencialna onesnaževalca sta le vojaško skladišče s centrom za ravnanje s strelivom ter 

kmetijske površine, kar naj bi v prihodnosti uredili z uredbo o vodovarstvenih območjih pred-

videnih zajetij z vrtinami. Obeti so torej dobri in kažejo, da se investicija v rezervni vodni vir v 

dolini Prušnice izplača.

Glede na to, da se evropska finančna perspektiva zapira z letom 2015, se z izvedbo seveda 

mudi. Martina Nartnik iz JP KPV pojasnjuje: »Zdaj smo v fazi, ko se bodo izdelovali PGD/PZI 

projekti, hkrati pa se bo delala vloga za prijavo projekta.« Predinvesticijsko zasnovo za projekt 

v višini dobrih 479.000 evrov (občinski prispevek bo 169.000 evrov) bo borovniški občinski 

svet potrjeval že 15. decembra letos. Obenem na raziskovalni vrtini potekajo redna testiranja 

načrpane vode, pri čemer so menda fizikalno-kemijske analize v redu, mikrobiološke pa so 

do nedavnega nihale, dokler niso s kamero ugotovili lom cevi in jo sanirali. Odgovorne tako 

na JP KPV kot na občini pa ob pogledu na izvedbene načrte menda že rahlo boli glava, saj naj 

bi trasa vodovodne navezave na Borovniški vršaj potekala preko kar, beri in piši, 90 zasebnih 

zemljišč. Želimo jim, da bi jim pridobivanje služnosti steklo vsaj tako hitro, kot iz nove vrtine 

priteka kristalno čista pitna voda.

Damjan Debevec

Zajetje ob Prušnici lahko nadomesti 

Borovniški vršaj

Borovnica je leta 2007 s ciljem pridobitve sredstev iz evropskih kohezijskih 

skladov pristopila k medobčinskemu projektu »Čista Ljubljanica« - Dogra-

ditev in obnova vodovodnih sistemov ter sistemov odvajanja in čiščenja ko-

munalnih odpadnih voda na povodju srednje in zgornje Ljubljanice, v katerem 

sodeluje trinajst občin. Leta 2009 so občine Borovnica, Vrhnika, Log-Drago-

mer, Postojna, Pivka, Ig, Brezovica, Cerknica, Logatec in Škofljica s skupno 

pogodbo pristopile k izvajanju podprojekta Oskrbe s pitno vodo, del katerega 

je tudi ureditev rezervnega vodnega vira v dolini Prušnice in navezava na ob-

stoječi vodovodni sistem Borovnica-Vrhnika-Log-Dragomer.

Voda iz pipe ali steklenice?

Onesnaženost voda je globalna težava, zato je pitje vode iz pipe vedno večja 

redkost. V Sloveniji imamo za enkrat še srečo, da se lahko odžejamo neposred-

no iz javnega vodovoda. Kljub temu pa lahko v medijih pogosto zasledimo 

informacije o onesnaženju zajetij vode. Preverili smo katere bakterije so viri 

onesnaženja pitne vode ter ali drži, da je tudi voda, ki jo kupimo, zaradi ne-

varnih snovi v nekaterih plastenkah, škodljiva.

V horjulski dolini 

nad vodovodi bedi občina

Dejstvo je, da bodo zaradi zakonskih določil, morali vsi vodovodi, ki pokriva-

jo območje z več kot 50 prebivalci, slej kot prej preiti pod okrilje občin. Prehod 

ni enostaven, še posebej ne, kjer so vodovode z lastnim denarjem in rokami 

gradili občani. Zato se večina občin odloča za postopen prehod, ki pri občanih 

ne dviguje toliko prahu. 

---