390 prva indd z občinske seje
Yüklə 2,55 Mb. Pdf görüntüsü
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- Nadja Prosen Verbič
- Misli zeleno – deluj zeleno
- Podražitev vode v Polhovem Gradcu V slovenskem merilu še vedno poceni, a tudi kakovostna
NAS CASOPIS 390/30.1.2012
C M Y K 43 43 30. januar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani Občina Dobrova – Polhov Gradec je že pred ča- som skladno z zakonskimi zahtevami ustano- vila režijski obrat, ki deluje v okviru občinske uprave, njegovo delo pa zajema tudi dela po- vezana z vodovodnimi sistemi ter pokopališči v občini. Iz tega sledi predlagan sklep podan s strani občine, da se s 1.1.2012 vse vodovode in pokopališča na območju Polhovega Gradca prenese v upravljanje občine oziroma režijske- ga obrata, kar so svetniki KS Polhov Gradec potrdili. To pa pomeni, da bo občina od sedaj naprej ne le upravitelj pač pa tudi naslovnik za nakazila vodarine ter grobnine, kar je nekatere svetnike zmotilo, tako kot tudi ponovna izgu- ba vloge krajevne skupnosti. Toda župan Franc Setnikar, ki je seji prisostvoval, je zagotovil, da ta prenos ne pomeni za uporabnika nikakršnih sprememb, s prenosom bodo razbremenjeni le lokalni upravljavci vodovodov, vodovodni si- stemi pa vsaj zaenkrat še ostajajo v lasti KS. Pri tem je še dodal, da bo s tem občina končno iz- polnjevala zakonske določbe, ter zagotovil, da bo denar iz vodarin in grobnin ostajal na istih postavkah in bo namenjen izboljšanju teh dveh storitev. Predvsem izboljšave in novitete potrebujejo vodovodni sistemi, od katerih je odvisna kako- vost vode, ki jo pijejo krajani. V Občini Dobro- va – Polhov Gradec stanje v oskrbi s pitno vodo glede zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih spremlja in nadzoruje že nekaj let Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana (ZZV Ljubljana), vse v okvi- ru Pogodbe o izvajanju storitve nadzora pitne vode in Plana vzorčenja pitne vode v Občini Dobrova – Polhov Gradec. Tako znotraj tega na območju Polhovega Gradca opravljajo nadzor na petih vodovodih, in sicer na vodovodu Pol- hov Gradec, Praproče, Dvor – Dolenja vas, Po- dreber, Hrastenice. Notranji nadzor, ki se izvaja skozi vse leto, poda tudi oceno ustreznosti, ki izhaja iz strokovne podlage – Pravilnika o pitni vodi, prav tako se kontrole izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost, in sicer na podlagi rezultatov opravljenih mikro- bioloških, fizikalno kemijskih preskušanj in terenskih meritev ter sanitarno tehničnega in higienskega stanja vodooskrbnih objektov, naprav, delovanja pred njeno distribucijo v vodovodna omrežja posameznih vodovodnih sistemov. Iz poročil, podanih s strani ZZZV Ljubljana, lahko razberemo, da je glede na re- zultate mikrobioloških preskušanj, ocenjenih na podlagi Pravilnika, pitna voda na območju KS Polhov Gradec zadovoljiva. Tudi po posa- meznih vodovodnih sistemih, iz katerih se jem- ljejo vzorci za oceno stanja, nihajo, kar pomeni, da v določenem mesecu oziroma pogosteje je to odvisno od letnega časa, ustrezajo Pravilni- ku, v določenem pa so neskladna z njim. Raz- log za zadnje je prisotnost koliformnih bakterij v vodi, ki pa so navadno nizka, kar pomeni da ta voda ne predstavlja tveganja za zdravje nje- nih uporabnikov. Franci Petkovšek, vodja režij- skega obrata na občini, zadevo pojasnjuje, da je razlog za nihanje predvsem v vodnem viru, kajti na območju Polhovega Gradca imamo le površinske vodne vire, ki pa so zelo občutljivi na vremenske in druge zunanje vplive, zato se občasno pojavi neskladnost z določili Pravilni- ka o pitni vodi in dodaja, da je kakovost vode še vedno na zadovoljivi ravni, zdravje ljudi pa ni bilo nikoli ogroženo, saj so sistemi redno nadzorovani, v primeru poziva pa se nemudo- ma ukrepa z dodatnim čiščenjem vodohranov, kloriranjem ali pa obveznim prekuhavanjem vode. Večje težave s kakovostjo vode se po- javljajo predvsem v nekaterih posameznih vo- dovodnih sistemih, ki oskrbujejo malo število med seboj bolj oddaljenih uporabnikov. V teh ceveh voda veliko stoji, kar omogoča lažji raz- voj nekaterih bakterij, tudi mikroorganizme fekalnega izvora, kar je bilo najdeno v vzorcu vode na vodovodnem sistemu v Črnem vrhu, v tem primeru pa so upravljavci, po besedah g. Petkovška, ukrepali tako, da so nanj namestili sistema za dezinfekcijo s pomočjo ultravijolič- nih žarkov ter sistema avtomatskega klorira- nja, kar je stanje normaliziralo. Vsi se strinjamo, da mora biti preskrba s čis- to pitno vodo nemotena, za to pa je potreben stalen nadzor, potrebna so določena znanja in veščine, to naj bi nam novi upravljavci tudi nu- dili in zagotavljali. Ker pa vodovodni sistemi v občini Dobrova – Polhov Gradec potrebuje- jo izpopolnjevanja, izboljšave, rekonstrukcije, celo novogradnje to za občino pomeni tudi viš- je stroške vlaganja v vodovodne sisteme, zato je občina svetnikom KS Polhov Gradec predla- gala podražitev vodarin za leto 2012 in naprej. Svetnikom je bilo predlagano, da se vodarina za območje Polhovega Gradca iz 0,19 €/m3 poveča na 0,35 €/m3, kar pa za mnoge ni bilo sprejemljivo, zato so soglasno potrdili, da cena vode v bodoče za gospodinjstvo stane 0,30 €/ m3, za gospodarstva pa 0,40 €/m3. Kljub visoki podražitvi vode smo krajani Pol- hovega Gradca in okoliških vasi še vedno lah- ko zadovoljni, da pijemo dokaj zdravo in čisto, predvsem pa poceni pitno vodo, saj je ta v pri- merjavi s slovenskim povprečjem, ki znaša za gospodinjstva okrog 0,67 €/m3 ter v primerjavi s sosednjimi občinami še vedno med najnižji- mi (Občina Horjul – 0,40 €/m3, Občina Gorenja vas – Poljane – 0,20 €/m3, Občina Ško�a Loka – 0,49 €/m3, Občina Medvode – 0,51 €/m3). Nadja Prosen Verbič Na območju Dobrove se Krajevna skupnost Dobrova oskrbuje s pitno vodo iz štirih vodovodnih sistemov, ki napajajo naselje Dobrova in vasi Brezje, Hruševo in Osredek. Prebivalci Krajev- ne skupnosti Šentjošt se oskrbujejo s pitno vodo iz štirih vodo- vodnih sistemov in sicer: vodovodni sistem Šentjošt, Butajno- va, Kurja vas in Planina. Vodovodni sistemi z območja Dobrove so večinoma površinskega tipa in so zaradi vpliva s površine obremenjene s snovmi organskega izvora, med katerimi se po- javljajo tudi snovi fekalnega izvora. To je vzrok, da je na zajetju nameščena naprava za kloriranje pitne vode, kar v mikrobiolo- škem pogledu povečuje kakovost pitne vode in varnost oskr- be. Naprava za kloriranje pitne vode je trenutno nameščena le na vodovodnem sistemu Dobrova, na zajetju Šmešek in vrtini Gabrje. Voda vodovodnega sistema Brezje se v sistem distribu- ira direktno brez vsakršnega predhodnega postopka priprave. Zaradi visokega odstotnega deleža mikrobiološko neskladnih vzorcev pitne vode, se ocenjuje, da je pitna voda neustrezna. Vendar to ne pomeni, da je bila voda vedno onesnažena z organskimi snovmi fekalnega izvora. Na vodovodnem sistemu Hruševo je bila kar nekajkrat ugotovljena prisotnost bakterij E.coli v pitni vodi. V teh primerih je uveden ukrep obveznega prekuhavanja pitne vode pred uporabo za prehranske namene. Prav tako se ne opravlja noben postopek priprave pitne vode pred distribucijo v omrežje na vodovodnem sistemu Osredek. Rezultati preskušanj so pokazali, da voda ustreza zahtevam pravilnika. Ukrepa prekuhavanja pitne vode pred uporabo za- enkrat še ni bilo potrebno izvajati. Obvezno pa je bilo potreb- no pitno vodo dezifincirati z enim izmed ustreznih klorovih preparatov in sicer 1 do 2 krat tedensko v okviru priporočenih vrednosti. Šentjoški vodovodni sistem vsebuje zaradi geoloških značilno- sti malo raztopljenih mineralnih snovi. Na sistemu se opravlja dezinfekcija pitne vode z UV napravo, drugih postopkov pri- prave pitne vode na sistemu ni. Varnost oskrbe s pitno vodo se ocenjuje kot zadovoljivo s pripombo, da je potrebno redno nad- zirati delovanje naprave za UV dezinfekcijo pitne vode. Voda v Butajnovi se zaradi stalne prisotnosti koliformnih bakterij v pitni vodi ne more ocenjevati kot zadovoljivo. Varnost oskrbe s pitno vodo bo mogoče na sistemu zagotavljati le ob rednem iz- vajanju ustreznih preventivnih ukrepov. Na sistemu Kurja vas se ne izvaja noben postopek priprave pitne vode pred njeno di- stribucijo v omrežje. Prav tako se oskrba uporabnikov ne more oceniti kot varno, saj so organske snovi praktično stalno priso- tne. Tako kot v Brezju, se tudi pitna voda s planine distribuira v omrežje brez vsakršnega predhodnega postopka priprave pitne vode. Ocenjuje se, da je voda na Planini zdravstveno ne- ustrezna in predstavlja resno tveganje za zdravje uporabnikov. Vodovodni sistem bi moral imeti uveden najmanj stalni posto- pek dezinfekcije vode. Zaradi navedenih ugotovitev in slabega stanja vodooskrbnih objektov, se varnost oskrbe s pitno vodo na tem sistemu ocenjuje kot zelo slabo. Stanje pitnih voda na območju Dobrove je slabo, vendar v do- pustnih mejah po določilih Pravilnika o pitnih vodah. V želji po izboljšanju stanja pitne vode bi bilo potrebno še skrbnejše in kontinuirano odvzemanje vzorcev vode za raziskave. Eden izmed preventivnih ukrepov na omenjenih vodnih območjih je prevzem nadzora stanja pitne vode preko režijskega obrata, na podlagi katerega bo skrb pazljivejša. Nekatere krajevne skup- nosti so se odločile za prenos sistema na občino. V primeru KS Dobrova temu ni tako.(sa)
Zavoljo dolgoročne simbioze med človekom in okoljem je treba začeti pri najmanjših delcih, torej nas samih, zato smo v podjetju Plastika Skaza jeseni 2010 na trg lansirali kuhinj- ski koš za ločevanje bioloških odpadkov Organko. Zaradi svojih funkcionalnosti je v prvi vrsti prijazen do uporab- nikov in gospodinjstev tako v domačem kot tudi v širšem komunalnem prostoru. Med polnjenjem odpadkom vsako- dnevno dodajamo naravni posip Biogen, ki poskrbi, da se v košu namesto gnitja vzpostavi proces fermentacije. Vsebina se v košu tako brez vonja v celoti razgradi, pri čemer se pe- sticidi in ostale škodljive snovi razgradijo na okolju prijazne elemente, ohranijo pa se vsi minerali in rudnine. Poleg svoje primarne funkcije, tj. odlaganje bioloških odpadkov, proiz- vaja tudi tri dodatne produkte; gnojilo za rastline, tekočino za vzdrževanje čistih odtokov in pa osnovo za kompost I. kvalitete. Z Organkom torej poskušamo premakniti razmiš- ljanje ljudi v polje, kjer je edina smotrna odločitev ločevanje odpadkov in s tem dolgoročen doprinos k čistejšemu okolju za prihajajoče generacije, ki bodo za nami podedovali cel kup okoljske problematike. Splet: www.organko.si (0glasno sporočilo)
Yüklə 2,55 Mb. Dostları ilə paylaş:
|