|
Ustavna ureditev rs – preambula in splošne določbe Izhodišče ustave (preambula)
|
tarix | 01.09.2018 | ölçüsü | 0,83 Mb. | | #66479 |
|
Ustavna ureditev RS – preambula in splošne določbe Izhodišče ustave (preambula) Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS z dne 25.6.1991 Ostali pomembni datumi: 23.12.1990 in 23.12.1991
Ustavna ureditev RS – preambula in splošne določbe RS je demokratična republika. RS je pravna država. - Pravna vezanost zakonodajalca
- Pravna vezanost upravnih organov
- Vezanost sodišč na ustavo in zakone
- Kakovost pravne država z vidika uresničevanja ČPS
Ustavna ureditev RS – preambula in splošne določbe Socialna država – skrb za družbeno blaginjo: spodbujevalna vloga države Ljudska suverenost - Ločenost zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, medsebojni nadzor
Enotna država - Kar ni ovira za lokalno samoupravo
Varstvo ČPS, skrb za naravno in kulturno dediščino
Ustavna ureditev RS – preambula in splošne določbe Ločenost države in cerkve Mednarodno pravo in ustava Državni simboli in uradni jezik Pravice tujcev
Človekove pravice in svoboščine – v splošnih določbah Enakost pred zakonom Omejitve pravic Sodno varstvo pravic in odprava posledic njihove kršitve Začasna razveljavitev in omejitev pravic - Ne morejo se omejiti: nedotakljivost življenja, prepoved mučenja, varstvo osebnosti in dostojanstva, domneva nedolžnosti, načelo zakonitosti v kazenskem postopku in svoboda vesti
Človekove pravice in svoboščine – osebne pravice in svoboščine Nedotakljivost človeškega življenja prepoved mučenja - Medicinski poskusi na človeku?
Varstvo osebne svobode - Samo po zakonu, npr. v kazenskem postopku
- Povedati osebi, zakaj je bila odvzeta prostost
- Poučiti ga/jo o pravicah (molk, zagovornik, obvestiti bližnje)
Človekove pravice in svoboščine – osebne ČPS Kdo odloči o odvzemu prostosti - 24 ur: najkasneje obrazložena odločba
- 48 ur: o možni pritožbi odloči sodišče
- Največ tri mesece
- Vrhovno sodišče še za tri mesece
Domneva nedolžnosti v kazenskem postopku Načelo zakonitosti v kazenskem postopku
Človekove pravice in svoboščine – osebne ČPS Pravice obtoženca: - Do sojenja brez odlašanja
- Do nepristranske sodbe
- Do spoštovanja njegove osebnosti in dostojanstva (mučenje, izsiljevanje izjav..)
- Da mu sodijo javno, v njegovi prisotnosti
- Da se brani sam ali z zagovornikom
- Dokazi v njegovo korist morajo biti izvedeni
- Ni dolžan priznati krivde ali s svojo izjavo obremeniti bližnje
- Ima pravico do pritožbe
Pravica do povrnitve škode in rehabilitacije
Človekove pravice in svoboščine – osebne ČPS Svoboda gibanja Pravica do zasebnosti in varnosti - Nedotakljivost stanovanja
- Sodišče; dve priči; izjeme
- Tajnost pisem in drugih občil
- Varstvo osebnih podatkov
Človekove pravice in svoboščine – politične ČPS Svoboda izražanja - S. izražanja misli, svoboda govora, javnega nastopanja, tiska…
Svoboda vesti Pravica do zbiranja in združevanja - Politično združevanje (politične stranke)
- Kdo nima te pravice?
Človekove pravice in svoboščine – politične ČPS Splošna in enaka volilna pravica Pravica pri upravljanju javnih zadev Pravica do azila
Človekove pravice in svoboščine – socialne, ekonomske in kulturne pravice Svoboda dela Pravica do socialne varnosti Zakonska zveza in družina - Enakopravnost zakoncev, zunajzakonska sk.
- Pravica in dolžnost staršev do otrok
- Svobodno odločanje o rojstvu otrok
- Pravice otrok
Človekove pravice in svoboščine – socialne, ekonomske in kulturne pravice Pravica do zasebne lastnine in dedovanja Izobrazba in šolanje Svoboda znanosti in umetnosti avtonomnost univerze in visokih šol Izražanje narodne pripadnosti
Človekove pravice in svoboščine – socialne, ekonomske in kulturne pravice Posebne pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji - Uporaba simbolov
- Ustanavljanje organizacij
- Pravica do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku
- Uradni jezik
- Povezave z matičnima narodoma
- Ustanavljanje samoupravnih skupnosti (financ. država)
- Zastopanost v državnem zboru in v lok. samoupravi
- Soglasje k zakonom in drugim splošnim aktom
Človekove pravice in svoboščine – gospodarska in socialna razmerja Pravica do zdravega okolja Pravica do soupravljanja Sindikalna svoboda - Ustanavljanje in prosto včlanjevanje
- Pravica do stavke
Človekove pravice in svoboščine – gospodarska in socialna razmerja Obveznosti države Gospodarska, socialna in ekološka funkcija lastnine Svoboda gospodarske pobude (omejevanje konkurence) Lastninska pravica tujcev
Državna ureditev Državni zbor Državni svet Predsednik republike Vlada in državna uprava Pravosodni sistem (sodstvo, d. tožilstvo, odvetništvo, notariat)
PARLAMENT Državni zbor Državni svet
Državni zbor Se voli neposredno 90 poslancev Za 4 leta Po en poslanec italijanske in madžarske skupnosti
Državni zbor Poslanska imuniteta Podrobnejša ureditev: Poslovnik DZ Redne in izredne seje (predsednik DZ) Izredna: ¼ poslancev ali predsednik RS Večina poslancev: 46 – sklepčnost Sprejem zakonov in ratifikacija: večina navzočih poslancev (ne vzdržani) Ustava in volilni zakon: 2/3 vseh poslancev Zakon, ki ureja obrambo: 2/3 navzočih
Državni zbor Zakonodajna funkcija d.z. - Zavezan urediti z zakonom, če tako določa ustava
- Ima kot edini organ pravico svobodno izbirati področja, ki jih bo uredil z zakonom
- Pravice in dolžnosti državljanom se smejo določati samo z zakonom
Državni zbor Kdo lahko predlaga sprejem zakona: - Državni svet
- Vlada
- Vsak poslanec
- Najmanj 5000 volivcev
Državni zbor - Preplet politike in stroke (prava)
Redni zakonodajni postopek - 1. obravnava: ocena, prikaz stanja, glavna načela predloga
- 2. obravnava: poslanci glasujejo o vsakem členu posebej in o naslovu, sprejemajo se amandmaji (spremembe in dopolnitve)
- 3. obravnava: razprava o celoti in glasovanje
Državni zbor Hitri in skrajšani postopek - skrajšani p.: manj zahtevne zadeve
- hitri: vse na eni seji
- Izredne razmere, obramba države, naravne nesreče
Državni zbor Zakonodajni referendum - D.Z. ga mora razpisati, če to zahteva:
- Tretjina poslancev
- Državni svet
- 40.000 volilcev
- Predlog je na referendumu sprejet
- Če glasuje zanj večina volivcev, ki so glasovali
- Izid je obvezen za D.Z.
Državni zbor Postopek za spremembo ustave - Predlog za začetek postopka
- 20 poslancev
- Vlada
- Najmanj 30.000 volilcev
- O vložitvi predloga: D.Z. 2/3 navzočih poslancev
- Sprejem: 2/3 vseh poslancev
Sprememba ustave na referendumu (30 poslancev) - Pogoj: udeležba večine volilcev
Državni zbor Volilna funkcija - Predsednika vlade, ministre
- Sodnike ustavnega sodišča in druge s.
- Varuha človekovih pravic
- Člane računskega sodišča…
Nadzorna funkcija - Zaupnica in nezaupnica vladi, interpelacije
- Obtožba predsednika republike, p. vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem
- Odreja parlamentarno preiskavo (javne funkcije in politična odgovornost)
Državni svet 40 članov - 4 predstavniki delodajalcev
- 4 predstavniki delojemalcev
- 4 predstavniki kmetov, obrtnikov, sam. poklicev
- 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti
- 22 predstavnikov lokalnih interesov
Za pet let
Državni svet Pristojnosti: - Predlaga D.Z. sprejem zakonov
- Daje D.Z. mnenje
- Zahteva razpis zakonodajnega referenduma
- Zahteva izvedbo preiskave
- Odložilni veto: da D.Z. o neki zadevi še enkrat odloča
- Ponovno odločanje v D.Z.: glasovati mora večina vseh poslancev
Predsednik republike Se izvoli neposredno Za pet let (največ 2x zaporedoma) Pristojnosti: - Predstavlja državo, poveljuje vojski
- Razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone
- Imenuje nekatere državne funkcionarje
- Postavlja, odpokliče veleposlanike, sprejema tuje
- Izdaja listine o ratifikaciji
- Odloča o pomilostitvah
- Podeljuje odlikovanja, častne naslove…
Predsednik republike Lahko zahteva izredno sejo D.Z. Predlaga D.Z. kandidata za p. vlade Razpusti D.Z. Predlaga 5 članov sodnega sveta Predlaga izvolitev ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic, guvernerja BS…
Predsednik republike Na zahtevo D.Z. se mora izreči o posameznem vprašanju Pristojnost v času izrednega stanja ali vojne, ko se D.Z. ne more sestati – uredbe z zakonsko močjo Če krši ustavo ali huje krši zakon - Ga lahko D.Z. obtoži pred ustavnim sodiščem
Nadomeščanje (zadržan, umre, odstopi): predsednik državnega zbora
Vlada in državna uprava Organ izvršilne veje oblasti Najvišji organ državne uprave Odgovorna je za izvrševanje zakonov, ki jih sprejme DZ Sme tudi predlagati DZ sprejem zakonov Njen splošni pravni akt je uredba
Vlada in državna uprava Predsednik vlade in ministri P. vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotno delovanje, sklicuje in vodi seje vlade P. vlade izvoli DZ na predlog predsednika republike (večina vseh poslancev) Ministre imenuje DZ na predlog p. vlade - Predstavitev kandidatov za ministre v DZ
Vlada in državna uprava Nezaupnica vladi v DZ - Na predlog 10 poslancev z večino vseh poslancev se lahko izvoli novega p. vlade
Če ga večina ne podpre, mora DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika ali pa s ponovnim glasovanjem izglasovati zaupnico Če se to ne zgodi, predsednik republike razpusti DZ in razpiše nove volitve
Vlada in državna uprava Interpelacija - Npr. delo posameznega ministra se ocenjuje
- Sproži najmanj 10 poslancev
Odgovornost pred ustavnim sodiščem Organizacija državne uprave: - Uprave, uradi, inšpektorati, direkcije, agencije
Akti državne uprave - Pravilniki, odredbe, navodila
- Upravne odločbe in sklepi
Pravosodni sistem Sodstvo Državno tožilstvo Odvetništvo Notariat
Sodstvo Načelo neodvisnosti (zakonitost) Sodniki so izvoljeni (DZ na predlog sodnega sveta) Načelo trajnosti (razreši DZ; naklepno kaznivo dejanje) N. imunitete (podobno kot pri poslancih) N. nezdružljivosti (s politiko in državnimi organi) N. javnosti (možno omejiti) N. demokratičnosti (sodniki porotniki) N. instančnosti (vsaj 2 stopnji sodišč)
Sodstvo – sodni svet 11 članov za 5 let: ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni Sestava: 5 stroka, 6 poklicni sodniki Pristojnosti: - Predlaga DZ kandidate za sodnike
- Predlaga DZ razrešitev sodnika
- Opredeli funkcije, ki so nezdružljive z delom sodnika
- Odloča o napredovanju sodnikov na višje sodniško mesto
Sodišča Izredna s. so prepovedana Vrste sodišč za splošno pristojnost: - Okrajna
- Okrožna
- Višja
- Vrhovno sodišče RS
Specializirana sodišča
Okrajna sodišča 44, sodi sodnik posameznik Sodijo o: - Kazenskih zadevah (kjer so milejše kazni; 3 leta ali denarne kazni) in opravljajo preiskovalna dejanja
- Civilnih zadevah (premoženjski spori manjših vrednosti, nekatere zadeve ne glede na vrednost:
- Motenje posesti, služnosti, preživljanje, zakup, zapuščinske razprave, zemljiška knjiga….
- Izvršilne zadeve
Okrožna sodišča 11 Sodnik posameznik ali - 3 članski senat (1 poklicni sodnik + porotnika) 15 let
- 5 članski senat (2 poklicna sodnika + porotniki)
Odločanje o težjih kaznivih dejanjih Pomembnejše civilne zadeve, ki presegajo pristojnosti okrajnih sodišč Ostalo: sodni register, gospodarski spori, prisilna poravnava, stečaj, likvidacija….
Višja sodišča 4 Senat – 3 poklicni sodniki So pritožbena sodišča Odločajo v sporih o pristojnosti
Vrhovno sodišče Odločajo na 1. Stopnji v upravnih sporih Najpomembnejša pristojnost: - Odloča na 3. stopnji o pritožbah zoper 2. stopenjska sodišča
Običajno senat 5 poklicnih sodnikov Skrb za enotno sodno prakso (razlage, pravna mnenja)
Specializirana sodišča Delovna sodišča (Ce, Kp, Ma, Lj + soc. s) - Delovni spori: sklenitev in prenehanje delovnega razmerja, pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, izumi, pogodbe o delu
- Kolektivni delovni spori: izvrševanje kolektivne pogodbe, stavka….
Socialno sodišča (Lj.) - Spori iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, družinski in socialni prejemki, brezposelnost
Specializirana sodišča Upravno sodišče - Odločajo o zakonitosti aktov in delovanju upravnih organov, tudi v zvezi z ustavnimi pravicami posameznikov
- Na prvi stopnji odloča upravno sodišče
- Na drugi stopnji je pritožbeni organ Vrhovno sodišče RS
Državno tožilstvo Državni tožilec - Vlaga in zastopa kazenske obtožbe pred pristojnim sodiščem
D. tožilec - Podobna sodniški funkciji: pogoji, trajnost
- Imenuje jih vlada na predlog ministra za pravosodje
Generalni d. tožilec – vodja d. tožilstva RS - Za 6 let, v DZ na predlog vlade
Državno tožilstvo Organizacija usklajena z o. sodišč - 11x Okrožna d. tožilstva – za okrajna in okrožna sodišča
- 4x Višja d. tožilstva – za višja sodišča
- Državno tožilstvo RS za območje cele države
Odvetnišvo Samostojna in neodvisna služba, svoboden poklic Pogoji: - Diplomirani pravnik
- Opravljen pravniški državni izpit
- 4 leta p. izkušenj, vreden zaupanja
Obvezno članstvo v Odvetniški zbornici S. - Razvoj odvetništva, kodeks p. etike
Odvetništvo Odvetnik: - Svetuje, zastopa, zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi
- Sestavlja listine
- Načela poštenosti, vestnosti in skrbnosti pri varovanju pravic in koristi svojih strank
- Varovanje tajnosti
Notariat Javna služba Notarji so osebe javnega zaupanja Sestavljajo in hranijo javne listine Potrjujejo pravno pomembna dejstva in izjave Vestno in pošteno delo, v skladu s predpisi Strankam mora nepristransko svetovati, da bodo posli dobro izpeljani in da kasneje ne bo sporov (dvomi in zmote v zapisu)
Notariat Imenovanje notarja: - Imenuje ga ministrstvo za pravosodje na predlog Notarske zbornice Slovenije
- Najmanj eno notarsko mesto na območje okrajnega sodišča
- Pogoji: dipl. pravnik, pravniški državni izpit, 5 let izkušenj, vreden javnega zaupanja…
Lokalna samouprava Občine - Pogoji za oblikovanje občine
- Naloge občine
- Organi občine
- Neposredna demokracija v občini
- Premoženje in financiranje občine
- Splošni in posamični akti občine
- Nadzor državnih organov
Pogoji za oblikovanje občine Popolna osnovna šola Zdravstveni dom ali zdravstvena postaja Trgovina z živili in mešanim blagom Komunalna opremljenost (pitna voda, elektrika, čiščenje odpadnih voda, odvoz odpadkov…. Poštne storitve Hranilnica ali banka Knjižnica Prostor za upravno dejavnost
Pogoji za oblikovanje občine Najmanj 5000 prebivalcev, izjemoma manj Referendum pred določitvijo območja občine Mestna občina – najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest; je središče svojega območja - Mora imeti še poklicne in srednje šole, fakultete, bolnišnico, telekomunikacijska središča, specializirane knjižnice, gledališče, muzej, arhiv, RTV postajo, tisk, prostore za šport znanstvene ustanove
Pogoji za oblikovanje občine Krajevne Vaške Četrtne skupnosti Pobuda: zbor krajanov - Upošteva se zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, upravne, kulturne značilnosti območja
Povezovanje občin v skupnosti, zveze ali združenja občin
Naloge občine Upravlja občinsko premoženje Pogoji za gospodarski razvoj Gradnja stanovanj, prostorski razvoj Lokalne javne službe Požarna varnost, reševanje, varstvo okolja Pospeševanje izobraževanja, kulture, športa… Komunalni objekti, lokalne javne ceste Pristojnosti, ki jih je z zakonom prenesla nanje država
Organi občine Občinski svet, župan, občinski odbor, nadzorni odbor Občinski svet – najvišji organ - Sprejema statut občine, odloke, druge akte, proračun…
- voli podžupane, člane občinskih odborov
- Nadzoruje delo župana, občinske uprave
- Pridobitev in odtujitev nepremičnin
- Svetniki izvoljeni za 4 leta na neposrednih volitvah
Organi občine - župan Predstavlja in zastopa občino Predlaga sprejem občinskega proračuna Skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta Pravica veta do o.s – presoja ustavnosti - Izvoljen neposredno, hkrati z volitvami v občinske svete
Občinska uprava (tajnik občine)
Sredstva občine Lastna sredstva - Davki od premoženja, d. na promet nepremičnin
- Davki na dediščine in darila
- Davek na dobitke od iger na srečo
- Del dohodnine
Dohodki od premoženja - Zakupnine, najemnine za zemljišča in objekte
- Dohodki od vlaganj (obresti, dobički, rente)
Sredstva, ki jih prejme od države, zadolževanje
Akti občine Najpomembnejši statut Statut: - Temeljna načela za organizacijo in delovanje občine
- Oblikovanje in pristojnosti občinskih organov
- Organizacija občinske uprave in javnih služb
Odloki, odredbe, pravilniki, navodila - Objavljeni v uradnem glasilu (15 dan po objavi)
Upravne odločbe
Nadzor občin Nadzor zakonitosti - Izvajajo državni organi, vlada in ministrstva
- Možno zadržanje aktov
Posledice neizvrševanja nalog - Razpustitev občinskega sveta
- Razrešitev župana
Računsko sodišče Vsi prihodki in izdatki morajo biti zajeti v proračunih države in lokalnih skupnosti Računsko sodišče opravlja nadzor nad javno porabo (zakonitost, primernost) Izda revizijsko poročilo, poroča državnemu zboru
Varuh človekovih pravic t.i. ombudsman Izvoli se v D.Z. na predlog p. RS za 6 let Postopek je neformalen, brezplačen, zaupen Ne obravnava se zadev, o katerih tečejo sodni postopki, razen če gre za zavlačevanje in zlorabo oblasti
Varuh človekovih pravic Pobuda ne sme biti anonimna, prepozna, žaljiva… Potek: - Sklep o preiskavi
- Organ pošlje pojasnila
- Osnutek poročila
- Končno poročilo
- Organ poroča, kako je upošteval varuhove predloge (30 dni)
- Obveščanje in poročanje D.Z. in javnosti
Ustavno sodišče 9 sodnikov za 9 let Izvoli D.Z. na predlog predsednika RS
Ustavno sodišče Pristojnosti ustavnega sodišča - Skladnost med pravnimi akti
- Zakonov z ustavo
- Podzakonskih aktov z ustavo in zakoni
- Zakonov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami
- Aktov lokalnih skupnosti z ustavo in zakoni
- Splošni pravni akti pri izvajanju javnih pooblastil
- Ustavne pritožbe
- Zaradi kršitev človekovih pravic in t. svoboščin
- Spori glede pristojnosti
- Država: lok. skupnosti
- Sodišča : drugi organi
- DZ: predsednik RS: vlada
Ustavno sodišče - Odgovornost predsednika republike, predsednika vlade in ministrov
- Protiustavnost aktov političnih strank
- Mnenje o skladnosti mednarodne pogodbe, še preden je ratificirana
Ustavno sodišče Pobudo lahko da vsakdo, ki ima pravni interes - Akt, ki ga izpodbija, posega v njegove pravice
- DZ. DS. 1/3 poslancev, vlada, sodišče, državni tožilec, BS, računsko sodišče, varuh ČP, lokalne skupnosti, sindikati
Ustavno sodišče Če je zakon protiustaven - Se v celoti ali delno razveljavi
- Razveljavitev učinkuje dan po objavi v UL, v izjemnih primerih se določi rok, da ne bi nastala pravna praznina
Ustavna pritožba (ČPS) - Vloži jo vsakdo, ki meni, da mu je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil s posamičnim aktom kršil njegovo človekovo pravico ali temeljno svoboščino
Ustavno sodišče Odločanje o ustavni pritožbi - Vloži se šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva
- Vloži se v 60 dneh od vročitve spornega posamičnega akta
- Lahko se pritožbo zavrne kot neutemeljeno ali
- Se pritožbi ugodi, akt odpravi ali razveljavi ali
- Se akt razveljavi in vrne zadevo organu, ki je pristojen za odločanje
Dostları ilə paylaş: |
|
|