3
HERMENEVTIKA
HERMENEVTIKA
HERMENEVTIKA
Pregradni – Hermenevtika.pmd
29.6.2006, 11:08
3
4
Pripravil Dean Komel
Pregradni – Hermenevtika.pmd
29.6.2006, 11:08
4
5
R
AINER
T
HURNHER
: H
ERMENEVTIKA
KOT
METODA
IZVR
{
EVANJA
Rainer Thurnher
HERMENEVTIKA KOT METODA
IN IZVR[EVANJE
Beseda »hermenevtika« je okraj{ani izraz za »hermeneutiké téchne«. Zato so
hermenevtiko, in jo {e vedno, najprej razumeli kot tehnologijo (Kunstlehre) ali
kot postopek, ki nam omogo~a dojeti smisel besedil in ~lovekovih stvaritev.
Hermenevtika je imela in {e vedno ima vlogo v teologiji, v kateri velja dognati
smisel zapisane besede; v jurisprudenci, kjer gre za smisel zakonskih besedil,
in tudi v vseh humanisti~nih, filolo{kih in zgodovinskih prizadevanjih – v tem
torej, kar danes povzemata ime in organizacijska oblika »duhovnih znanosti«.
Tukaj naj postopanje hermenevtike prispeva k razumevanju pomena ~lovekovih
del in dejanj, smisla ravnanj in kulturnih stvaritev.
Idejo hermenevtike kot metode je potrebno razumeti na na~in, kot je bila in {e
vedno je razumljena, namre~ kot v celoti kontingenten produkt na{e zahodne
zgodovine duha. Zaradi tega jo `e od za~etka obele`uje ve~zna~nost, v kateri
so `e prisotne razli~ne mo`nosti razvoja. To je pripeljalo nazadnje do tega, da
se je morala hermenevti~na zavest – znotraj katere hermenevtika ni razumljena
ve~ le kot metoda, pa~ pa kot temeljno izvr{evanje na{ega razumetja sveta na
sploh – obrniti proti svojem izvoru. Povedano druga~e: v »hermenevtiki kot
izvr{evanju« je »hermenevtika kot metoda« – kot tudi vsak purizem metode –
odpravljena v trojnem pomenu: tollere, elevare in conservare.
Rainer Thurnher.pmd
29.6.2006, 11:10
5
6
P
HAINOMENA
15/55–56 H
ERMENEVTIKA
Kar zadeva njen izvor, »hermenevtike kot metode« ni te`ko prepoznati kot
drugorojeno sestro metodi~ne zavesti naravoslovnega spoznanja. Biti drugo-
rojen je, kot je znano, stvar usode: usode, da drugorojeni v posnemanju prvo-
rojenega dolgo ~ase ne najde svoje identitete. Kot so v naravoslovju – tako so
ga vsaj neko~ razumeli – v kompleksnih pojavih odkrivali zakonite sovisnosti
kot dejansko dolo~ujo~e, tako je tudi hermenevtika videla cilj v temu, da se v
stvaritvah ljudi dojame njihov notranji smisel.
Za tem pogledom stoji – kot dogmati~na predpostavka – dualizem subjekta in
objekta, povezan s tem, kar je Fritz Wallner
1
ustrezno poimenoval kot mito-
logija metode, namre~ s predstavo, da se lahko sam s seboj rapolagajo~i subjekt,
~e le sledi pravilnim metodam, spoznavajo~e polasti tistega, kar naj bi bilo v
objektu resni~no dolo~ujo~e, torej njegovega resni~nega realitetnega jedra.
Shemo subjekt-objekt so nezavedno prena{ali na odnos avtorja do njegovih
izdelkov: pomen, ki vselej opredeljuje neko delo, je ravno to, kar je avtor (kot
avtonomni subjekt) vanj (kot v svoj proizvedeni objekt, kot v »objektivizacijo«
svojega duha) polo`il. Zato je hermenevtika na za~etku smisel identificirala z
intenco avtorja, ki naj bi bila predmet objektivnega spoznanja, s ~imer je tudi
predpostavljeno, da je pomen, katerega velja utemeljiti, v kon~ni fazi le eden,
v sebi enoten in ravno tisti, ki je od avtorja intendiran.
V svojih prizadevanjih, da bi razumela pravi pomen, je hermenevtika pri{la do
vrste vznemirljivih odkritij. Kot Aladin z ~ude`no svetilko je bila popeljana v
posebna podro~ja in regije, ki so se izkazala kot tisto, preko ~esar neko razu-
mevanje – torej tudi hermenevtika, in sicer mnogo izvornej{a – vselej `e vlada
in deluje. In morala je spoznati, da je v rej regiji shema subjekt-objekt tisti
kompas, ki ne usmerja ve~, in tisti zemljevid, ki ni ve~ v veljavi. Poleg vsega se
je izkazalo celo, da ta regija ni oddaljena de`ela, pa~ pa predstavlja tla, na
katerih vselej `e stojimo: na{a lastna, kon~na, zgodovinsko dolo~ena biti-v-
svetu.
Tisto, na kar je postala hermenevtika pozorna, je odlo~ilna vloga pred-razu-
metja v vseh razumevanjih. S tem povezano je odkritje, da se razumevanje
giblje v krogu.
1
Fritz Wallner, Wissenschaft in Reflexion, Braumüller, Wien 1992, str. 40. Glej tudi Fritz Wallner,
Acht Vorlesungen über den Konstruktiven Realismus, WUV-Universitätsverlag, Wien 1991.
Rainer Thurnher.pmd
29.6.2006, 11:10
6
7
R
AINER
T
HURNHER
: H
ERMENEVTIKA
KOT
METODA
IZVR
{
EVANJA
Kaj je s tem mi{ljeno? Razumevanje vselej poteka v okvirih horizonta, ki je bil
zarisan v na{em pred-razumetju. Na{e pred-razumetje odlo~a o tem, kaj se
nam pripusti razumeti. Vzemimo enostaven primer. Stoletnica bere delo »Bud-
denbrooks« Thomasa Manna. Brez dvoma bo kaj razumela, kajti mnogo tega,
kar sre~a v romanu, je na podoben na~in `e do`ivela. Veliko je pa tudi takega,
~esar ne bo razumela, saj se njen `ivljenjski svet preve~ razlo~uje od sveta
lübe{ke patriarhalne dru`ine s prehoda iz predmar~ne dobe v dobo cesarstva.
Ko bere roman, pa vseeno ujame nekaj iz tega `ivljenjskega sveta. Ker se tako
njeno pred-razumetje raz{iri, bi razumela `e bistveno ve~, ~e bi roman ponovno
vzela v roke. In ~e bi kon~no, spodbujena z branjem, pridobila interes in pre-
brala zgodovino gospodarstva hassenskih mest, zgodovino obi~ajev in dru`be
19. stoletja, monografijo o Thomasu Mannu in poglavje o Schopenhauerju, bi
pri{la `e do spo{tljive ravni razumevanja. Torej: na{e razumevanje vselej te-
melji na pred-razumetju in vsako razumetje u~inkuje nazaj na to pred-razu-
metje. To je slavni hermenevti~ni krog. Ni circulus vitiosus, saj ne vodi nazaj
na izhodi{~e, pa~ pa na raz{irjeno, poglobljeno pred-razumetje. Zato se ga ni
treba izogibati, pa~ pa moramo, kot je opozoril Heidegger, paziti, da vanj na
pravilen na~in vstopimo.
Upo{tevanje neizogibnosti pred-razumetja je vodilo in {e vedno vodi do spo-
znanja, da nikjer, na nobenem podro~ju, torej niti v duhovnih znanostih niti v
naravoslovju niti v na{em vsakdanjem razumevanju sveta, ni neposrednosti.
Ne glede na to, kaj se ka`e, se ka`e na osnovi pred-razumetja. K temu spada
(povezano najve~krat s temeljnimi predstavami in vidiki, ki tisto, kar je dano
vnaprej,pojasnjujejo in definirajo) uporabljana pojmovnost. Ve~inoma je to
nereflektiran govorni pristop skupaj s kontingentno sturukturiranostjo govorice,
nadalje gre za izbrane na~ine pribli`evanja skupaj z metodi~nimi in instru-
mentalnimi prijemi, kot tudi za interese, ki vodijo spoznanje – ~e imenujemo le
nekaj najva`nej{ih.
Kar postane s tem jasno je, da subjekt nima platna in {karij v rokah in da v
mnogih pogledih nima oblasti nad seboj – torej je nikoli nima v celoti – in da je
v svojih razumevanjskih pribli`evanjih `e pred-oblikovan. Subjekt, ki bi lahko
upal, da bo s pomo~jo metode svoj objekt neposredno zgrabil, je prek radi-
kalizacije hermenevtike postal mit. ^lovek se mora v svojem razumevajo~em
odnosu do drugega (do sveta, do narave, do zgodovine, do vseh ~love{kih
izdelkov) kot tudi do samega sebe nau~iti sebe dojemati kot produkt in de-
di{~ino izro~ilo.
Rainer Thurnher.pmd
29.6.2006, 11:10
7
Dostları ilə paylaş: |