Strokovna literatura iz katere črpam predavanja: Dr. Dušan Kos: Vitez in grad

Sklenjeni tovorni vozovi kot učinkovita improvizirana utrdba so bili uporabljeni že pri stepskih ljudstvih, posnemali pa so jo tudi v bizantinski armadi.Kompilacije cesarja Leona VI.-886-912.

Češki tabor vozov se je neposredno zgledoval po obrambi zidane trdnjave: vozovi z nadgradnjami v formacijah prilagojenih terenu; zavarovani z mešanimi oddelki pešakov z različnim orožjem; na najbolj izpostavljenih točkah težka oborožitev.

Husitska formacija je bila defenzivna, ne pa statična.Tabor iz vozov je bilo praktično nemogoče predreti s frontalnim napadom, zlasti ne z naskokom težke oklopljene konjenice, na katero so se zanašali križarji.V času pohodov na Češko križarjem ni uspelo razviti nobenega sredstva za premoč nad husiti.Začeli so njihov način bojevanja posnemati in husitski veterani so desetletja ohranili ugled elitnih enot.

CELJSKI GROFJE IN NAJEMNIŠTVO

• Najemništvo je različnim pripadnikom rodbine na eni strani omogočilo, da so si pridobili in utrdili velik družbeni ugled, ki je presegal socialni status rodbine, po drugi strani pa z premišljenim vlaganjem sredstev, ki so jih pridobili z najemništvom, vzpostavili močno gospodarsko podlago za poznejši vzpon rodbine.

• Engelbert iz Admonta, benediktinec, opat admontskega samostana, je konec 13. in v začetku 14.st. ustvaril med drugim besedilo Speculum virtutum moralium.

• Po njegovem prepričanju, valadrjev ne naredita pripadnost plemstvu ali kri, ampak predvsem vrline.

• Poleg modrosti –prudentia, pravičnost-iustiria, zmernost-temperantia, predvsem pa pogum-fortitudo, neustrašenost.Te vrline se prenašajo po hierarhični lestvici navzdol.

• Modrost je plemiča usmerjala pri odločanju, pravičnost se je poznala pri njegovem ravnanju z drugimi, zmernost ga je vodila skozi življenske skušnjave.

• Pogum je bil drugačen, najbližji plemiču. Biti pogumen je pomenilo biti neustrašen bojevnik, brez strahu zreti smrti v obraz.(Trinajsti bojevnik)

• Vojskovanje je bilo pomemben del srednjeveškega vsakdana; biti vojak je pomenilo biti svoboden, svobodno razpolagati s svojim in z življenjem svojega nasprotnika.

• Vojskovanje je bilo privilegij, ne za vsakogar; od 2/2 13.st. je že prihajalo tudi najemništvo.

• Žovneški se pojavijo kot najemniki že l.1262-Leopold III in njegov brat Ulrik II Žovneški.

ŽOVNEŠKI

• Omenjeni dokument sta brata podpisala pred odhodom na vojsko, kar je bilo tedaj v navadi, pa tudi kasneje Celjskim naslednikom.

• Poleg običajnih dednih klavzul medsebojnega dedovanja, sta brata dodala zahtevo, da mora preživeli poskrbeti za pokop umrlega tudi če bo v oddaljenem kraju.Če bo kraj tako oddaljen, da ne bo mogoč prevoz trupla v domači kraj, ga lahko pokopljejo tam, doma pa je potrebno dati Cerkvi 80 mark denarijev.

• Prvič se Žovneški , verjetno kot najemniki, udeležijo vojaškega pohoda 1278 ob obračunu Rudolfa habsburškega z češkim kraljem Otokarjem Pšemislom.

• Otokar se je v času interregnuma, po izumrtju Babenberžanov 1246 in Spainheimov 1269 polastil Kranjske, Štajerske , Koroške in Avstrije. Do odločilnega spopada je prišlo 1278 pri Durenkrutu , na strani Rudolfa Habsburžana tudi Leopold III. Žovneški.

• Žovneški je bil v skupini štajerskih plemičev, ki se je pognala za Otokarjem, ki je skušal pobegniti z bojišča.Maščevali so se za smrt svojega tovariša Sigfrida Marenberškega.

• V ½ 14.st. so se Žovneški bojevali na strani Habsburžanov: v spopadu med Habsburžani in koroškim vojvodo Henrikom za češko krono-Ulrik II. Žovneški; ta se je udeležil tudi poroke Henrika Koroškega in Ane, sestre češkega kralja Vaclava III 1306 v Pragi, a se nato na strani habsburžana boril proti Henriku.

TESNA ZVEZA ŽOVNEŠKIH S HABSBURŽANI

• Aprila 1308 je Ulrik Žovneški izročil avstrijskemu vojvodi Frideriku svoje alodne posesti gradova Žovnek in Ostrovico ter stolpa Šenek in Libenštajn , in dobil vse skupaj nazaj v fevd-s čemer je stopil v vazalni odnos s Habsburžani.Po sklenitvi miru v nasledstveni vojni 1308 je vojvoda Friderik Ulriku izročil v upravo grad in mesto Slovenj Gradec.

• 1330/31 je Frdierik Žovneški sodeloval v bojih proti Bavarski-za to je dobil 40 mark srebra.Spopadi med Habsburžani in Luksemburžani:Habsburžana Oton in Friderik sta Frideriku Žovneškemu dala zadolžnico za njegovo sodelovanje v pohodu proti Čehom 1336 (dolžna 270 mark srebra graške teže,)službovanje na ogrski meji-600 mark srebra in še 900 mark oglejskih pfeningov-Friderik jih je zanju založil: zato je Friderik dobil v zastavo gradove Laško, Freudenek, Klausenstein in Radeče.

• Po l.1341 se je vojaško sodelovanje Žovneških in kasneje Celjskih še povečalo.Z Ulrikom II Celjskim pa s eje razširil nabor naročnikov.Sodelovali so tudi z ogrskimi vladarji-1341 je komornik ogrskega vladarja namenil Frideriku Celjskemu 400 goldinarjev za vojaško sodelovanje; denar je izročil Celjskemu Rudlein Kacenštajnski.

• Najpomembnejši najemnik med Celjskimi je bil Friderikov sin Ulrik I; zanj je bil to način življenja, ki ga je v 229 verzi opesnil Peter Suchenwirt v 2/2 14.st.Ulrik je bil po latinskem reku –mortuis nil nisi bene-izjemen vojak z visokimi vrlinami, na koncu pa je k sreči pesnik dodal še opis Ulrikovega grba.

ULRIK I.CELJSKI IN KASNEJŠI CELJSKI

• Ulrik je 1346 pomagal ogrskemu kralju Ludviku pri zasedbi mesta Zadra, ki je prosilo pomoči za osvoboditev izpod beneške oblasti.

• 1347 je Ulrik sodeloval z brandenburškim mejnim grofom Ludvikom, sinom nemškega kralja Ludvika Bavarca v spopadih z Luksemburžani zaradi Bavarske.

•