33
121. člen
13
(javno pooblastilo)
Z zakonom ali na njegovi podlagi lahko pravne ali fizične osebe d
obijo javno pooblastilo
za opravljanje določenih nalog državne uprave.
122. člen
(zaposlitev v upravnih službah)
Zaposlitev v upravnih službah je mogoča samo na temelju javnega natečaja, razen v
primerih, ki jih določa zakon.
e) Obramba države
123. čl
en
(dolžnost sodelovanja pri obrambi države)
Obramba države je za državljane obvezna v mejah in na način, ki ga določa zakon.
Državljanom, ki zaradi svojih religioznih, filozofskih ali humanitarnih nadzorov niso
pripravljeni sodelovati pri opravljanju vo
jaških obveznosti, je treba omogočiti, da
sodelujejo pri obrambi države na drug način.
124. člen
(obramba države)
Vrsto, obseg in organizacijo obrambe nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja
ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih
poslancev.
Izvajanje obrambe nadzoruje državni zbor.
Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in
nenasilja.
13
Sprememba - datum razglasitve 27. 6. 2006; UL RS, št. 68/2006 z dne 30. 6. 2006.
Naslov 121. člena Ustave RS se je pred uveljavitvijo Ustavnega zakona o spremembah 121., 140.
in 143. člena Ustave RS (UZ121, 140, 143) glasil: "naloge upravnih organov".
Z navedenim Ustavnim zakonom je bilo črtano besedilo prvega odstavka tega člena, ki se je
glasilo:
"Naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva."
Drugi odstavek tega člena se je pred spremembo glasil:
"Z zakonom lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo
javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave."
34
f) Sodstvo
125. člen
(neodvisnost sodnikov)
Sodniki so pri opravljanju s
odniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon.
126. člen
(ureditev in pristojnosti sodišč)
Ureditev in pristojnosti sodišč določa zakon.
Izrednih sodišč ni dovoljeno ustanavljati, v mirnem času pa tudi vojaških sodišč ne.
127. člen
(Vrhovno
sodišče)
Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v državi.
Odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter opravlja druge zadeve, ki jih določa
zakon.
128. člen
(udeležba državljanov pri izvajanju sodne oblasti)
Zakon ureja primere in oblike neposredne ud
eležbe državljanov pri izvajanju sodne
oblasti.
129. člen
(trajnost sodniške funkcije)
Funkcija sodnika je trajna. Zakon določa starostno mejo in druge pogoje za izvolitev.
Zakon določa starostno mejo, pri kateri se sodnik upokoji.
130. člen
(izvolitev sodnikov)
Sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta.
131. člen
(sodni svet)
Sodni svet sestavlja enajst članov. Pet članov izvoli na predlog predsednika republike
državni zbor izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest
članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Predsednika
izberejo člani sveta izmed sebe.
35
132. člen
(prenehanje in odvzem sodniške funkcije)
Sodniku preneha sodniška funkcija, če nastopijo razlogi, ki jih določa
zakon.
Če sodnik pri opravljanju sodniške funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, lahko državni
zbor na predlog sodnega sveta sodnika razreši.
V primeru naklepno storjenega kaznivega dejanja z zlorabo sodne funkcije,
ugotovljenega s pravnomočno sodno odločbo, državni zbor sodnika razreši.
133. člen
(nezdružljivost sodniške funkcije)
Funkcija sodnika ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne
samouprave in v organih političnih strank, ter z drugimi funkcijami in dejavnostm
i, za
katere to določa zakon.
134. člen
(imuniteta sodnika)
Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal
pri odločanju v sodišču.
Sodnik ne sme biti priprt, niti ne sme biti brez dovoljenja državnega zbora z
oper njega
začet kazenski postopek, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške
funkcije.
g) Državno tožilstvo
135. člen
(državni tožilec)
Državni tožilec vlaga in zastopa kazenske obtožbe in ima druge z zakonom določene
pristojnosti.
Ur
editev in pristojnosti državnih tožilstev določa zakon.
136. člen
(nezdružljivost funkcije državnega tožilca)
Funkcija državnega tožilca ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih
lokalne samouprave in v organih političnih strank ter
z drugimi funkcijami in dejavnostmi,
za katere to določa zakon.