Ustava republike slovenije

 

33 

121. člen

13

 

(javno pooblastilo) 

 

Z zakonom ali na njegovi podlagi lahko pravne ali fizične osebe d

obijo javno pooblastilo 

za opravljanje določenih nalog državne uprave.

 

 

122. člen

 

(zaposlitev v upravnih službah)

 

 

Zaposlitev v upravnih službah je mogoča samo na temelju javnega natečaja, razen v 

primerih, ki jih določa zakon.

 

 

 

e) Obramba države

 

 

123. čl

en 

(dolžnost sodelovanja pri obrambi države)

 

 

Obramba države je za državljane obvezna v mejah in na način, ki ga določa zakon.

 

 

Državljanom,  ki  zaradi  svojih  religioznih,  filozofskih  ali  humanitarnih  nadzorov  niso 

pripravljeni  sodelovati  pri  opravljanju  vo

jaških  obveznosti,  je  treba  omogočiti,  da 

sodelujejo pri obrambi države na drug način.

 

 

124. člen

 

(obramba države)

 

 

Vrsto, obseg in organizacijo obrambe nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja 

ureja  zakon,  ki  ga  sprejme  državni  zbor  z  dvotretjinsko  večino  glasov  navzočih 

poslancev. 

 

Izvajanje obrambe nadzoruje državni zbor.

 

 

Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in 

nenasilja. 

 

                                                 

13

 Sprememba - datum razglasitve 27. 6. 2006; UL RS, št. 68/2006 z dne 30. 6. 2006.  

Naslov 121. člena Ustave RS se je pred uveljavitvijo Ustavnega zakona o spremembah 121., 140. 

in 143. člena Ustave RS (UZ121, 140, 143) glasil: "naloge upravnih organov".  

Z navedenim Ustavnim zakonom je bilo črtano besedilo prvega odstavka tega člena, ki se je 

glasilo:  

"Naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva." 

Drugi odstavek tega člena se je pred spremembo glasil:  

"Z zakonom lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo 

javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave." 

 

---

 

34 

f) Sodstvo 

 

125. člen

 

(neodvisnost sodnikov) 

 

Sodniki so pri opravljanju s

odniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon.

 

 

126. člen

 

(ureditev in pristojnosti sodišč)

 

 

Ureditev in pristojnosti sodišč določa zakon.

 

 

Izrednih sodišč ni dovoljeno ustanavljati, v mirnem času pa tudi vojaških sodišč ne.

 

 

127. člen

 

(Vrhovno 

sodišče)

 

 

Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v državi.

 

 

Odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter opravlja druge zadeve, ki jih določa 

zakon. 

128. člen

 

(udeležba državljanov pri izvajanju sodne oblasti)

 

 

Zakon  ureja  primere  in  oblike  neposredne  ud

eležbe državljanov pri izvajanju sodne 

oblasti. 

 

129. člen

 

(trajnost sodniške funkcije)

 

 

Funkcija sodnika je trajna. Zakon določa starostno mejo in druge pogoje za izvolitev.

 

Zakon določa starostno mejo, pri kateri se sodnik upokoji.

 

 

130. člen

 

(izvolitev sodnikov) 

 

Sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta.

 

 

131. člen

 

(sodni svet) 

 

Sodni svet sestavlja enajst članov. Pet članov izvoli na predlog predsednika republike 

državni zbor izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest 

članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Predsednika 

izberejo člani sveta izmed sebe.

 

 

---

 

35 

132. člen

 

(prenehanje in odvzem sodniške funkcije)

 

 

Sodniku preneha sodniška funkcija, če nastopijo razlogi, ki jih določa

 zakon. 

 

Če sodnik pri opravljanju sodniške funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, lahko državni 

zbor na predlog sodnega sveta sodnika razreši.

 

 

V  primeru  naklepno  storjenega  kaznivega  dejanja  z  zlorabo  sodne  funkcije, 

ugotovljenega s pravnomočno sodno odločbo, državni zbor sodnika razreši.

 

 

133. člen

 

(nezdružljivost sodniške funkcije)

 

 

Funkcija sodnika ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne 

samouprave in v organih političnih strank, ter z drugimi funkcijami in dejavnostm

i, za 

katere to določa zakon.

 

 

134. člen

 

(imuniteta sodnika) 

 

Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal 

pri odločanju v sodišču.

 

 

Sodnik ne sme biti priprt, niti ne sme biti brez dovoljenja državnega zbora z

oper njega 

začet kazenski postopek, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške 

funkcije. 

 

 

g) Državno tožilstvo

 

 

135. člen

 

(državni tožilec)

 

 

Državni tožilec vlaga in zastopa kazenske obtožbe in ima druge z zakonom določene 

pristojnosti. 

 

Ur

editev in pristojnosti državnih tožilstev določa zakon.

 

 

136. člen

 

(nezdružljivost funkcije državnega tožilca)

 

 

Funkcija državnega tožilca ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih 

lokalne samouprave in v organih političnih strank ter

 z drugimi funkcijami in dejavnostmi, 

za katere to določa zakon.

 

 

---