Ustava republike slovenije

 

4 

 

Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali 

madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina.

 

 

12. člen

 

 

Državljanstvo Slovenije ureja zakon.

 

 

13. člen

 

 

Tujci imajo v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice, zagotovljene s 

to ustavo in z zakoni, razen tistih, ki jih imajo po 

ustavi ali po zakonu samo državljani 

Slovenije. 

---

 

5 

 

I

I. ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE

 

 

14. člen

 

 (enakost pred zakonom) 

 

V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, 

ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, 

vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno 

stanje, rojstvo,  izobrazbo,  družbeni položaj, invalidnost

2

  ali  katerokoli  drugo  osebno 

okoliščino.

 

 

Vsi so pred zakonom enaki. 

 

15. člen

 

(uresničevanje in omejevanje pravic)

 

 

Človekove  pravice  in  temeljne  svoboščine  se  uresničujejo  neposredno  na  podlagi 

ustave. 

 

Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih 

svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne 

pravice ali svoboščine.

 

 

Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih in v 

primerih, ki jih določa ta ustava.

 

 

Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do 

odprave posledic njihove kršitve.

 

 

Nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v 

Sloveniji,  ni  dopustno  omejevati  z  izgovorom,  da  je  ta  ustava  ne  priznava  ali  da  jo 

priznava v manjši meri.

 

 

16. člen

 

(začasna razveljavitev in omejitev pravic)

 

 

S to ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine je izjemoma dopustno 

začasno  razveljaviti  ali  omejiti  v  vojnem  in  izrednem  stanju.  Človekove  pravice  in 

temeljne  svoboščine  se  smejo  razveljaviti  ali  omejiti  le  za  čas  trajanja  vojnega  ali 

izrednega stanja, vendar v obsegu, ki ga tako stanje zahteva, in tako, da sprejeti ukrepi 

ne povzročajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, 

                                                 

2

 Dopolnitev - datum razglasitve 23. 6. 2004; UL RS, št. 69/2004 z dne 24. 6. 2004.  

Z Ustavnim zakonom o spremembi 14. člena Ustave RS (UZ14) sta bili v tem členu za besedama 

"družbeni položaj" dodani vejica in beseda "invalidnost". 

 

---

 

6 

jeziku,  veri,  političnem  ali  drugem  prepričanju,  gmotnem  stanju,  rojstvu,  izobrazbi, 

družbenem položaju ali katerikoli drugi osebni okoliščini.

 

 

Določba  prejšnjega  odstavka  ne  dopušča  nobenega  začasnega  razveljavljanja  ali 

omejevanja pravic, določenih v 17., 18., 21., 27., 28., 29. in 41. členu.

 

 

17. člen

 

(nedotakljivost človekovega življenja)

 

 

Človekovo življenje je ne

dotakljivo. V Sloveniji ni smrtne kazni. 

 

18. člen

 

(prepoved mučenja)

 

 

Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočem kaznovanju ali 

ravnanju. Na človeku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse 

brez njegove svobodne privolitve. 

 

19. člen

 

(varstvo osebne svobode) 

 

Vsakdo ima pravico do osebne svobode. 

 

Nikomur se ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon.

 

 

Vsakdo,  ki  mu  je  odvzeta  prostost,  mora  biti  v  materinem  jeziku  ali  v  jeziku,  ki  ga 

razume, takoj obveščen o razlogih za odvzem prostosti. V čim krajšem času mu mora 

biti tudi pisno sporočeno, zakaj mu je bila prostost odvzeta. Takoj mora biti poučen o 

tem,  da  ni  dolžan  ničesar  izjaviti,  da  ima  pravico  do  takojšnje  pravne  pomoči 

zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in o tem, da je pristojni organ na njegovo zahtevo 

dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njegove bližnje.

 

 

20. člen

 

(odreditev in trajanje pripora) 

 

Oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti 

samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega 

postopka ali za varnost ljudi.  

 

Ob  priporu,  najkasneje  pa  v  24  urah  po  njem,  mora  biti  priprtemu  vročena  pisna, 

obrazložena odločba.  Proti  tej odločbi ima priprti pravico  do pritožbe, o kateri mora 

sodišče odločiti v 48 urah. Pripor sme trajati samo toliko časa, dokler so za to dani 

zakonski  razlogi,  vendar  največ  tri  mesece  od  dneva  odvzema  prostosti.  Vrhovno 

sodišče sme pripor podaljšati še za nadaljnje tri mes

ece. 

 

Če do izteka teh rokov obtožnica ni vložena, se obdolženec izpusti.

 

---