Ustava republike slovenije

 

20 

(varovanje naravne in kulturne dediščine)

 

 

Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne zn

amenitosti  in  redkosti  ter 

kulturne spomenike. 

 

Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.

 

 

74. člen

 

(podjetništvo)

 

 

Gospodarska pobuda je svobodna. 

 

Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospo

darska dejavnost 

se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. 

 

Prepovedana  so  dejanja  nelojalne  konkurence in  dejanja, ki v nasprotju z zakonom 

omejujejo konkurenco. 

 

75. člen

 

(soodločanje)

 

 

Delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacij

ah in zavodih na način in 

pod pogoji, ki jih določa zakon.

 

 

76. člen

 

(sindikalna svoboda) 

 

Ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje je svobodno.

 

 

77. člen

 

(pravica do stavke) 

 

Delavci imajo pravico do stavke. 

 

Če to zahteva javna korist, se lahko pravica do stavke, upoštevajoč vrsto in naravo 

dejavnosti, z zakonom omeji. 

 

78. člen

 

(primerno stanovanje) 

 

Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.

 

 

79. člen

 

(v Sloveniji zaposleni tujci) 

 

---

 

21 

V Sloveniji zap

osleni tujci in člani njihovih družin imajo posebne pravice, določene z 

zakonom. 

 

 

 

---

 

22 

IV. DRŽAVNA UREDITEV

 

 

a) Državni zbor

 

 

80. člen

 

(sestava in volitve) 

 

Državni zbor sestavljajo poslanci državljanov Slovenije in šteje 90 poslancev.

 

 

Poslanci se volijo s 

splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem.

 

 

V  državni  zbor  se  vedno  izvoli  po  en  poslanec  italijanske  in  madžarske  narodne 

skupnosti. 

 

Volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov 

vseh poslancev. 

 

Poslanci, 

razen  poslancev  narodnih  skupnosti,  se  volijo  po  načelu  sorazmernega 

predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v Državni zbor, pri čemer imajo 

volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.

7

 

 

81. člen

 

(mandatna doba državnega zbo

ra) 

 

Državni zbor se voli za štiri leta.

 

 

Če  bi  se  mandatna  doba  državnega  zbora  iztekla  med  vojno  ali  v  času  trajanja 

izrednega  stanja,  preneha  njegov  mandat  šest  mesecev  po  prenehanju  vojne  ali 

izrednega stanja, lahko pa tudi prej, če sam tako sklene.

 

 

V

olitve v državni zbor razpiše predsednik republike. Nov državni zbor se izvoli najprej 

dva  meseca  in  najkasneje  15  dni  pred  potekom  štirih  let  od  prve  seje  prejšnjega 

državnega zbora. Če se državni zbor razpusti, se izvoli nov najkasneje dva meseca po 

razp

ustu prejšnjega. Mandatna doba prejšnjega državnega zbora se konča s prvo sejo 

novega državnega zbora, ki jo skliče predsednik republike najkasneje 20 dni po njegovi 

izvolitvi. 

                                                 

7

 

Dopolnitev - datum razglasitve 25. 7. 2000; UL RS, št. 66/2000 z dne 26. 7. 2000.  

Z Ustavnim zakonom o dopolnitvi 80. člena Ustave RS (UZ80) je bil v tem členu dodan nov peti 

odstavek.

  

---

 

23 

82. člen

 

(poslanci) 

 

Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na 

kakršnakoli navodila.

 

 

Zakon določa, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca, ter nezdružljivost funkcije poslanca 

z drugimi funkcijami in dejavnostmi. 

 

Državni zbor potrdi poslanske mandate. Proti odločitvi državnega zbora je v skladu z 

zakonom mogoča pritožba na ustavno sodišče.

 

 

83. člen

 

(poslanska imuniteta) 

 

Poslanec državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na 

sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles.

 

 

Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti

 

kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem 

dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. 

 

Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval 

ali ki je bil 

zaloten pri kaznivem dejanju iz prejšnjega odstavka.

 

 

84. člen

 

(predsednik državnega zbora)

 

 

Državni zbor ima predsednika, ki ga izvoli z večino glasov vseh poslancev.

 

 

85. člen

 

(zasedanja državnega zbora)

 

 

Državni zbor dela na rednih in izre

dnih sejah. 

 

Redne in izredne seje sklicuje predsednik državnega zbora; izredno sejo mora sklicati, 

če to zahteva najmanj četrtina poslancev državnega zbora ali predsednik republike.

 

 

86. člen

 

(odločanje)

 

 

Državni zbor sklepa, če je na seji navzoča večina poslancev. Državni zbor sprejema 

zakone  in  druge  odločitve  ter  ratificira  mednarodne  pogodbe  z  večino  opredeljenih 

glasov navzočih poslancev, kadar ni z ustavo ali z zakonom določena drugačna večina.

 

---