NAS CASOPIS 390/30.1.2012
C
M
Y
K
21
21
30. januar 2012
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
Turnir se je začel v dopoldanskih
urah dneva samostojnosti in eno-
tnosti, glavna nagrada pa je bila
(poleg pokala seveda) kar krača pr-
šuta. Morda so se turnirja prav zato
udeležili tekmovalci iz vseh koncev
in krajev, od Postojne do Trzina, od
Vrhnike pa do Maribora? No, šalo
na stran, turnir je potekel v šport-
nem in prijateljskem vzdušju in se
z devetim kolom končal pozno po-
poldne. Vmes so organizatorji tek-
movalcem preskrbeli okusno kosi-
lo, obiskal pa jih je tudi borovniški
župan. Ko so se zadnje igre končale
z matiranjem ali remiziranjem, je
postalo jasno, da glavna nagrada
odhaja s favoritom turnirja, vele-
mojstrom Markom Tratarjem iz ŠK
Branik Maribor. Na drugo mesto se
je zavihtel novi vodja borovniških
šahistov Klemen Šivic, tretji je bil
mojster FIDE Anton Praznik iz ŠD
Vrhnika, na četrtem mestu pa smo
imeli prav tako domačina
Simona
Jeriča, sicer mednarodnega mojstra,
ki zadnje čase bojuje šahovske bitke
za avstrijske klube.
Dosedanji predsednik ŠK Borovnica
Boštjan Zakrajšek je ob zaključku
izrazil zadovoljstvo nad veliko ude-
ležbo vabljenih igralcev, še posebno
tistih, ki »že leta hodijo na ta tradi-
cionalni novoletni turnir.« Turnir je
označil za »močan«, kar je podkrepil
z zmagovalcem, ki je celo šahovski
velemojster. G. Tratar se s šahom
ukvarja že 30 let, od tega 15 let pro-
fesionalno. Igra po vsej Evropi, že
dvakrat pa je bil član slovenske re-
prezentance na šahovski olimpijadi.
Slednji je bil s turnirjem vidno za-
dovoljen, češ da je bil »božičnemu
času primeren.« »Malo smo se pri-
šli družit, kar je tudi glavno. Bilo je
zelo simpatično in upam, da se še
ponovi,« je komentiral Tratar in ob-
ljubil, da »rade volje še pridem, če
bo le čas dopuščal.«
Šahovski klub Borovnica
prevzemata brata Šivic
Uspešen šahovski turnir pa ni bil
edina odmevna zadeva dneva, saj je
dosedanji predsednik Zakrajšek pri-
sotno občinstvo ob podelitvi nagrad
seznanil, da s tajnikom Petrom Ana-
stasovim končujeta svoj mandat,
vajeti društva pa prepuščata mlajši-
ma, Klemenu in Jerneju Šivicu. Ali,
kot se je Zakrajšek slikovito izrazil:
»Skrbi, probleme, iskanje sponzor-
jev, nagrad, borbe z občino, ukvar-
janje s šahovskim krožkom v šoli, z
organizacijo tekmovanj, rezervacijo
hotelov itn. pa zdaj predajava oz.
prepuščava našemu podmladku.«
Sam se bo po okroglih dvajsetih le-
tih vodenja kluba umaknil na manj
stresno funkcijo blagajnika in seve-
da igralca.
Novega predsednika Klemena Šivica
ob začetku mandata vsaj ne čaka re-
ševanje dolgoletne prostorske stiske
kluba, ki je sprva imel svoje prostore
v sedanji županovi pisarni, zatem so
ga preselili v prostore TVD Partizan,
kar pa se med šahisti kar ni prijelo in
so se raje dobivali v gasilskem domu
na Bregu. Zdaj se klub vendarle red-
no sestaja v domu krajanov na Dolu,
ki so ga šahisti že vzeli za svojega.
O drugih načrtih je novi predsed-
nik sicer še skop. Igrati bodo skuša-
li v čim več regionalnih ligah in se
udeležiti tretje članske lige zahod v
organizaciji Šahovske zveze Sloveni-
je, kar pa bo »odvisno predvsem od
igralcev, če bodo igrali. Jaz upam, da
bomo zanje vedno imeli ekipo,« je
pojasnil Šivic, ki obenem upa, da bo
tudi šolski šahovski krožek sčasoma
dal nekaj novih igralcev.
Damjan Debevec
Pred stotimi leti je umrl legendarni borovniški nad-
učitelj Frančišek Papler, ki je odločilno zaznamoval
intelektualni in gospodarski razvoj borovniške do-
line 19. stoletja. Po njem sta poimenovana sorta ja-
blane ter glavna borovniška ulica. Časnik Učiteljski
tovariš pa je o njem 22. decembra 1911 (let. 51, št. 51)
na straneh 3 in 4 zapisal:
Fran Papler.
Spremili smo ga do »kotička miru«. Nosači-gasilci so ga pol-
ožili v novo izkopano jamo, okolo katere so se gnetli pogrebci,
da bi videli, kje bo ležal značajni in zaslužni učitelj, ki ni bil ljub-
ljenec samo borovniških občanov, ampak znan in spoštovan po
celi Notranjski in še preko te. Ko je opravljal domači župnik na-
grobne molitve, je nastala grobna tišina na pokopališču, ki leži
v ozki borovniški dolini, v kateri so se ta dan plazile žalostne
zimske megle. Le na vrhuncu gore Planine, kamor je pokojnik
tako rad zahajal, so se prikazali zadnji sončni žarki tega žalost-
nega dneva, ki so menda hoteli pokazati, da biva njegova duša
v rajskih višavah ter uživa zasluženo plačilo. In zazdelo se nam
je, da gleda pokojnik na nas doli ter nam govori tako-le: »Ve-
sel sem bil med vami, a še bolj vesel sem danes, ko vidim to
ogromno množico ob svojem grobu, ki priča, da ste me res ljubili
in spoštovali. Hvala vam vsem, ki ste izkazali mojim zemskim
ostankom zadnjo čast! V prvi vrsti pa hvala vam, stanovski tova-
riši-trpini! Zapuščam vam pot za sabo. Hodite po tej poti ki vas
dovede do ugleda in spoštovanja med narodom. Ljubite svoj na-
rod in vzgajajte ga v mojem duhu! Bodite napredni in značajni
ter ne prodajajte sebe in svojega stanu za skledico leče. Podajte
si roke vsi brez izjeme in bodite složni med sabo! Ne poslušajte
stanovskih izdajalcev in ne verujte njim, ki plačujejo izdajstvo z
judeževimi groši, da bi zasužnili vas in učiteljski stan.« Tako se
nam je zdelo, da je govoril Paplerjev duh …
O Bog, obudi ga poslednji dan! Molimo za pokojnega nad-
učitelja ... Pri teh župnikovih besedah so obledeli naši obrazi,
globoka žalost je legla v naše duše in solze so zalile naše oči
… Solnčni žarki na prijazni Planini so izginili ter vzeli slovo od
pogrebcev. Na njih mesto je legla gosta megla, ki se je polagoma
razširjala proti dolini in borovniškemu pokopališču. Prihajala je
bliže in bliže Paplerjevemu grobu, kakor bi nam prinašala v slo-
vo zadnji pozdrav njegove duše. Tudi mi smo se v tem trenotku
poslovili od njega. Na grudo poleg jame je stopil mladenič vitke,
prikupljive postave, njegov hvaležni učenec, zdaj visokošolec,
phil. Fr. Ramovš. V svojem in v imenu pogrebcev je vzel slovo
od priljubljenega nadučitelja. Govoril je tako-le:
Ljubljeni učitelj! Zabobnela je domača gruda na Tvojo krsto
in v naših očeh so se zaiskrile žalostne solze. Dokler si bil med
nami, smo Te cenili kot skrbnega vrtnarja-očeta, ki si nam vcepil
vsem, svojim učencem, mlademu drevju, močno vzgojo. Ko pa
je odhitel Tvoj zlati duh iz sveta žalosti in usode, smo občutili
grozno izgubo. Dvignil bi grozečo pest proti kruti usodi, da bi
Te rešil, blaga duša! Ali brez moči sem, strt! A za nas si, dragi
učitelj, žrtev na najsvetejšem žrtveniku one blagohotne ljubezni,
ki si jo vlival skozi toliko let v naša mlada, nedolžna, vzprejem-
ljiva srca. Ta neusahljiva ljubav nas tolaži ob žalostnem času, ko
se poslavljamo od Tebe. Mučno in bridko je to slovo pri spominu
večne ločitve, ali up nam daje ljubezen, ki je bila Tvoja in ki si
jo dal nam, ki nas torej veže na večno. V tej ljubezni smo si ved-
no blizu in neločljivi. Blagi duševni oče, spi in počivaj sladko in
mirno v slovenski zemlji, ki si jo vedno ljubil in ki Te ona ljubi!
In tihi grob, ki si vanj legel po trudni življenski poti, bo nam,
Tvojim učencem, vedno svet. Tvoje spanje pa bo sladko, ker
ga preveva sen naše ljubezni. Usoda nas je ločila, ljubezen nas
združi. Tvoji žalostni učenci pa Ti kličemo usodepolno slovo: Na
snidenje med vrstami duhov!
Ta govor je napravil globok vtisk na vse pogrebce. Hvaležne-
mu in vzornemu Paplerjevemu učencu se na tem mestu najtople-
je zahvaljujemo na ljubezni in spoštovanju do svojega učitelja.
Za govornikom je nastopil oktet Ljubljanskega pevskega dru-
štva Zvon, ki je pod vodstvom g. A. Štamcarja zapel prekras-
no nagrobnico »Nad zvezdami«. Med nagrobnim govorom in
to nagrobnico nisi videl suhega očesa. Vse je ihtelo in jokalo:
nežna mladina, žene, možje in starčki. Pri ločitvi so nam bile
edina uteha in tolažba besede pevcev: »Da vidimo zopet se nad
zvezdami…«
* * *
Fran Papler se je porodil l. 1842. v Ovsišah na Gorenjskem. Po
končanih študijah l. 1862 je služboval prva leta v Ratečah na Go-
renjskem in v Cerknici. Od tu je prišel v Borovnico, kjer je ostal
36 let. S svojo pridnostjo v šoli, s svojo vljudnostjo in prijaznostjo
med narodom si je pridobil srca vseh občanov. Bil je rad vesel
med veselimi, a tudi resen, kadar je bilo treba tako nastopiti.
Zlagal in skladal je pesmi in rad pel v narodnih društvih. Med
učiteljstvom je bil nad vse priljubljen zaradi svoje kolegialnosti.
Značajen in napreden je bil ves čas. Tudi v konkordatski dobi se
ni upognil, ko so zahtevali od njega, da si mora porezati brke!
Čast in trajen spomin vrlemu možu! Zadnji čas svojega življe-
nja je bil siromak še sam sebi v nadlego. V četrtek, dne 14. de-
cembra, se mu je ustavil košček hrane v požiralniku. Odpravili
so ga v deželno bolnico v Ljubljano, kjer je 15. decembra izdihnil
svojo blago dušo. Naročil je, če umre, naj ga prepeljejo v Borov-
nico pokopat. Tej njegovi želji se je tudi ustreglo. Prepeljali so ga
v njegovo stanovanje, kjer so ga položili na mrtvaški oder.
V nedeljo, dne 17. decembra ob treh popoldne se je vršil po-
greb. Malone vsa Borovnica je prihitela izkazat zadnjo čast svoje-
mu uglednemu in spoštovanemu nadučitelju. Pa tudi iz okolice
in Ljubljane se je zbralo vse polno Paplerjevih prijateljev in tova-
rišev. Predsednik pevskega društva »Zvon« g. dr. Švigelj je pri-
peljal seboj osem izbranih pevcev, ki so pod spretnim vodstvom
g. A. Štamcarja zapeli pred hišo žalosti: »Usliši nas, Gospod!«, v
cerkvi: »Blagor mu« in na grobu: »Nad zvezdami«.
Na čelu veličastnega izprevoda je korakala šolska mladina s
svojim učiteljstvom, za to pa Sokol in Gasilno društvo z zastava-
mi. Za krsto, ki so jo nosili gasilci in ji svetili ob strani Sokoli, so
se uvrstili sorodniki, občinski odbor, prijatelji, tovariši in znanci.
Razna društva in korporacije, prijatelji in znanci so položili na
grob krasne vence s trakovi in napisi.
Tak je bil konec zemeljskega potovanja značajnega Paplerja in
tako časti ljudstvo tiste učitelje, ki so bili ves čas svojega življenja
nesebični, značajni in napredni.
Blag bodi spomin blagemu možu!
J. Dimnik.
Šahovskega turnirja se je udeležilo 27 igralcev.
Peter Anastasov in Boštjan Zakrajšek (levo) prepuščata
klub Klemenu in Jerneju Šivicu (desno).
Nesporni zmagovalec turnirja, velemojster Marko Tratar.
Borovnica ima prvaka
Borovnica ima po novem vseslovenskega prvaka
v mešanih borilnih veščinah (mixed martial arts-
MMA) – stilu bojevanja, ki vključuje udarjanje z
rokami in nogami, pa tudi podiranje in obvlado-
vanje nasprotnika na tleh s tehnikami davljenja
oz. vzvodov.
To je namreč 17. decembra 2011 po razburljivem in napet-
em četrtem krogu borb slovenske lige MMA postal nekda-
nji mladinski reprezentant teka na smučeh Jan Debevec (ki
sicer trenira v klubu Vale Tudo Ljubljana).
Debevec se je z borilnimi veščinami začel intenzivneje
ukvarjati šele lani, zato je njegova visoka uvrstitev v ligi
marsikoga ne-
malo presene-
tila. Še poseb-
no v zadnjem,
odločilnem
decembrskem
krogu lige,
ko je v ring
vstopil z gr-
dim zlomom
nosu, ki ga je
dobil na tre-
ningu le nekaj
dni pred tek-
movanjem, ni
prav nič ka-
zalo na zma-
go našega so-
krajana. Prej nasprotno. A vendarle bi bila vsaka stava na
podlagi teh podatkov za hazarderje lahko usodna, saj se
je znova pokazalo, da slovenske tekače na smučeh klešejo
iz povsem drugačnih materialov. Debevec se je namreč v
slogu svoje kolegice Majdičeve, poškodbi navkljub, v so-
botnih dveh petminutnih borbah uspešno spopadel s teh-
nično bistveno boljšima nasprotnikoma, ki imata tudi sicer
precej daljšo kilometrino v borilnih veščinah. Matej Sovdat
iz Fight Xtreme, s katerim se je pomeril v prvi borbi, na-
mreč slovi po odlični tehniki v borbi na tleh, medtem ko
je Matej Turk iz Fight club Postojna naravnost strupen z
nožnimi udarci.
V amaterski slovenski ligi MMA so udarci v glavo res pre-
povedani, a se Debevec naključnim udarcem v nos vendar-
le ni mogel izogniti. Za nameček je v drugo borbo vstopil
še s poškodbo gležnja iz prve borbe, a je vseeno obe končal
z neodločenim izidom, kar je v končnem seštevku točk za-
dostovalo za njegovo zmago v borbeni kategoriji do 88 kg.
Damjan Debevec
Prvak slovenske lige MMA Jan Debevec
•Iz zgodovine •Iz zgodovine •Iz zgodovine •Iz zgodovine •Iz zgodovine •Iz zgodovine •Iz zgodovine •Iz zgodovine •Iz zgodovine •Iz zgodovine •Iz zgodovine •
Pokal borovniškega šahovskega turnirja pripadel velemojstru
Po dolgoletnem zatišju na področju šahovskega delovanja v Borovnici je domačemu Šahovskemu klubu 26. de-
cembra 2011 uspelo izpeljati presenetljivo uspešen šahovski turnir, ki se ga je udeležilo kar 27 šahistov, med
njimi celo velemojster in mednarodni mojster.