Problematika spreminjanja podnebja

7.18.5 PRIČAKOVANI UČINKI (leto 2005 in obdobje 2008-2012)

Ukrepi, predvideni s prenosom določb direktiv, naj omogočijo proizvodnjo in prodajo biogoriv kot pogonskih goriv samostojno ali pa kot »mešanico« z mineralnimi (fosilnimi) gorivi. V skladu s pričakovanji porabe motornih goriv v prometu bo v RS leta 2005 treba zagotoviti 25 - 28 tisoč ton biogoriv. Glede na trenutno razpoložljivo površino za pridelavo oljne ogrščice je v RS moč pridelati 7 - 8 tisoč ton biodizla/rastlinskega olja, drugo bo treba zagotoviti z uvozom ali pa s proizvodnjo drugih vrst biogoriv. Morebiti velja preučiti tudi možnosti za dodatno pridobitev površin za pridelovanje oljne ogrščine ali sorodnih kultur.
Stroški promocije proizvodnje biodizelskega goriva v smislu neposrednih plačil iz proračuna RS in zmanjšanih prihodkov proračuna RS se ocenjujejo na 136 SIT/ liter (57,5 SIT/l neposredna plačila, 78,8 SIT/l oprostitev plačila trošarine). Pričakovano zmanjšanje emisij TGP se ocenjuje na 40 tisoč ton ekvivalenta CO₂.

Predlog direktive vsebuje zlasti naslednje opcije, ki pomembno vplivajo na emisije TGP s področja uporabe nefosilnih goriv kot pogonskih goriv:

• 
  izgorevanje biogoriv je emisijsko mnogo ugodnejše od proizvodov izgorevanja fosilnih goriv, kar zmanjšuje emisije CO₂ predvsem iz prometa, kjer so v zadnjih letih najbolj narasle,
  
• 
  tržni delež biogoriv 5,75 % med pogonskimi gorivi do leta 2010 je spodnja meja, lahko se predpiše višji delež, kar bi zmanjšalo emisije TGP,
  
• 
  biogoriva se kot pogonska goriva prodajajo zlasti ciljnim skupinam uporabnikov (izvajalci javnih služb mestnega potniškega prometa, izvajalci drugih javnogospodarskih služb, uporabniki kmetijske mehanizacije, uporabniki mehanizacije v gozdarstvu, upravljavci smučišč),
  
• 
  proizvodnja biogoriv omogoča zmanjšanje količine odpadnih jedilnih olj in odpadnih maščob živalskega izvora ter drugih vrst odpadkov
  

7.18.6 UPORABLJENI VIRI

69. 
    Directive 2003/30/EC of the European parliament and of the Council of 8 May 2003 on the promotion of the use of biofuels or other renewable fuels for transport.
    

7.18.7 AVTORJA

mag. Nives Nared, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo

Matej Gasperič, Agencija RS za okolje

7.19 ZMANJŠANJE ONESNAŽENOSTI ZUNANJEGA ZRAKA ZARADI PROMETA

7.19.1 OSNOVNI POJMI

Emisije TGP iz prometa so v veliki meri povezane z emisijami drugih polutantov, med katerimi so najpomembnejši dušikovi oksidi in trdni delci. Zmanjševanje emisij TGP tako posredno pripomore k zmanjšanju prekurzorjev za tvorjenje troposferskega ozona in bistveno pripomore k izboljšanju kvalitete zraka, kar je še posebej pomembno v urbanih središčih in aglomeracijah, kjer je zrak najbolj obremenjen. Glavni vir emisij prometa v urbanih središčih predstavljajo dnevne migracije prebivalstva, zato je njihova preusmeritev na sredstva javnega prevoza eden ključnih ukrepov za izboljšanje kvalitete zraka in posredno zmanjšanje emisij TGP. Tako je v Ljubljano dnevno 70.000 delovnih migracij. Tem je treba dodati še upravne, šolske, nakupovalne in poslovne migracije. Po ocenah MOL tako v Ljubljano dnevno migrira okrog 120.000 ljudi. Po podatkih MOL - Oddelka za urbanizem se tako zaradi delovnih in drugih obveznosti v jutranji konici (6h - 8h) z avtomobilom iz regije v Ljubljano pripelje 40.000 avtomobilov, v obratni smeri pa se odpelje 6000 avtomobilov. Zaradi zastojev na vpadnicah se specifične emisije TGP povečajo tudi do 50 %. Tako emisije CO₂ samo zaradi dnevnih migracij v Ljubljano znašajo 165 tisoč ton CO₂ ob povprečni zasedenosti avtomobila z 1,2 potnika.

V splošnem govorimo o šestih škodljivih snoveh, ki povzročajo onesnaženost zraka. Med njimi ločimo primarna in sekundarna onesnažila. Primarni so žveplov dioksid (SO₂), ogljikov monoksid (CO), dušikov oksid (NO), prašni delci in svinec (Pb). Sekundarni pa je v prvi vrsti ozon (O₃), mednje pa štejemo tudi dušikov dioksid (NO₂).

7.19.2 PRAVNI AKTI NA TEM PODROČJU

EU

• 
  V septembru 1996 je bila sprejeta Direktiva o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Council Directive 96/62/EC of 27 September 1996 on ambient air quality assessment and management ).
  
• 
  V aprilu 1999 je bila sprejeta Direktiva o mejnih vrednostih za žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec v zunanjem zraku (Council Directive 1999/30/EC of 22 April 1999 relating to limit values for sulphur dioxide, nitrogen dioxside and oxides of nitrogen, particulate matter and lead in ambient air.
  
• 
  Z novembrom 2000 je stopila v veljavo Direktiva o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Directive 2000/69/EC of the European parliament and of council of 16 November 2000 relating limit values for benzen and carbon monoxide in ambient air).
  
• 
  Februarja 2002 je bila sprejeta Direktiva o ozonu v zunanjem zraku (Directive 2002/3/EC the European parliament and of council of 12 February 2002 relating to ozone in ambient air).
  

Slovenija

Uredbe, ki so bile sprejete v Republiki Sloveniji na podlagi direktiv EU upoštevajo, da je merilo vseh ravnanj in norm človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter preživetje, zdravje in počutje živih mikroorganizmov.

V spodaj navedenih uredbah sprejetih junija 2002, so določene mejne vrednosti za posamezna onesnažila ter s tem povezane stopnje zmanjševanja onesnaženosti zraka in drugi ukrepi.

• 
  Zakonska podlaga za izdelavo ocene kakovosti zraka je Uredba o ukrepih za ohranjanje izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS št. 52/02). V členih 3 in 5 določa metodologijo izdelave preliminarne ocene.
  
• 
  Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, trdnih delcih in svincu v zunanjem zraku (Uradni list RS št. 52/02).
  
• 
  Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Uradni list RS št. 52/02).
  

V januarju 2003 je bila sprejeta Uredba o ozonu v zunanjem zraku. Na Vladi pa je bil 17. julija 2003 sprejet Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku.