Problematika spreminjanja podnebja

7.19.3 TRENUTNO STANJE NA TEM PODROČJU

Že po Ustavi Republike Slovenije ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja. Varstvo življenjskega in z njim neločljivo povezanega naravnega okolja podrobneje ureja Zakon o varstvu okolja.

Cestni motorni promet je eden najpomembnejših virov onesnaževanja zraka, saj prispeva večino emisij ogljikovega monoksida (CO), dušikovih oksidov (NOx), trdnih delcev in nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMVOC).

Dušikov dioksid
Največji vir dušikovega dioksida je promet. Promet je linijski viri in porazdeljen po celi državi. Še posebej so emisije dušikovega dioksidov problematične v urbanih središčih z visoko gostoto in obremenitvijo cestnega omrežja, saj predstavljajo glavni vir za nastanek ozona v prizemni plasti.

Veliki viri so tudi termoenergetski objekti. Vendar emisije iz posameznih termoenergetskih objektov niso tako velike, da bi v okolici povzročale preseganje mejne vrednosti za dušikov dioksid. Meritev koncentracij dušikovih oksidov je manj kot meritev žveplovega dioksida. Meritve ob cestah kažejo, da koncentracije občasno presežejo mejno vrednost. Ocenjujemo, da se ta preseganja pojavljajo na vseh območjih. Stanje onesnaženosti zraka z dušikovim dioksidom je prikazano na sliki 22.

Slika 22: Stanje onesnaženosti zraka z NO₂ po območjih v Sloveniji

Ozon v prizemni plasti
Ozon je fotokemijski oksidant. To pomeni, da je produkt fotokemičnih reakcij med predhodniki ozona. Najpomembnejši skupini predhodnikov so dušikovi oksidi in ogljikovodiki. Glavni vir teh snovi sta promet in kemična industrija, del pa prispevajo tudi naravni viri. Močna sončna svetloba in toplo vreme skupaj s prekurzorji ozona povzročijo nastanek ozona v prizemni plasti v škodljivih koncentracijah. Te se pojavljajo v mnogih mestnih območjih kot tudi na drugih območjih, kjer ni antropogenih virov predhodnikov, saj lahko veter nosi onesnažen zrak več sto kilometrov daleč. Tudi če je ozon v prizemni plasti prisoten v nizkih koncentracijah pa njegovo vdihavanje povzroča množico zdravstvenih problemov, kot so na primer bolečine v prsih, kašljanje, bruhanje in draženje grla.

Stanje onesnaženosti zraka z ozonom v prizemni plasti opišemo s primerjavo koncentracij s ciljnimi in dolgoročno naravnanimi vrednostmi. V Sloveniji so meritve na merilnih mestih na vseh območjih pokazale preseganje ciljnih vrednosti. To pomeni, da so vsa območja v najslabšem razredu.

Slika 23: Stanje onesnaženosti zraka z ozonom v prizemni plasti po območjih v Sloveniji

Legenda k slikama:

RO raven onesnaženosti

MV mejna vrednost

SP sprejemljivo preseganje

ZPO zgornji ocenjevalni prag

SPO spodnji ocenjevalni prag

CV ciljna vrednost

DNV dolgoročno naravnana vrednost

7.19.4 UKREPI IN SMERNICE ZA ZMANJŠEVANJE EMISIJ DUŠIKOVEGA DIOKSIDA IN OZONA

Za izboljšanje kakovosti zraka in zmanjšanja emisij TGP je treba izboljšati storitve javnega prometa in z dodatnmi ukrepi ustrezne prometne politike omogočiti komparativno prednost pred drugimi oblikami prevoza. Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka v členih od 6 do 10 določa obveznosti glede merjenja koncentracij onesnaževal (polutantov) glede na raven koncentracije na posameznem območju in režim zaščite oziroma izboljšanja kakovosti zraka na posameznih območjih. Na območjih, kjer je zrak čezmerno onesnažen, je treba s sanacijskimi ukrepi doseči, da po določenem času raven onesnaženosti doseže predpisane vrednosti, na drugih območjih pa se stanje ne sme poslabšati. Zaradi učinkovitejšega izvrševanja ukrepov za zaščito in izboljšanje kakovosti zraka je primerno, da so območja definirana po administrativnih mejah. Zato je treba sodelovanje lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih prevozov in uporabnikov storitev. Zagotoviti pa je tudi treba, da bo uporaba javnega prevoznega sredstva po kriterijih dostopnosti, cene, udobja in časa prevoza za uporabnika najsmotrnejša odločitev. Tako lokalna prometna politika ne sme več temeljiti na zagotavljanju infrastrukture glede na povpraševanje osebnega cestnega prometa, temveč na omejevanju ponudbe infrastrukture za cestni promet ter zagotavljanju mogočesti izbire drugih oblik transporta.

7.19.5 PRIČAKOVANI UČINKI

Z intenzivno prometno politiko v smeri zagotavljanja pogojev za razvoj javnega prometa bodo pričakovani učinki najbolj razvidni v izboljšanju kakovosti zraka v urbanih središčih in aglomeracijah. Z omejevanjem osebnega cestnega prometa bo posledično na voljo več infrastrukturnih površin za javni prevoz ter druge oblike trajnostnega prometa (npr. kolesarske poti). V primeru intenzivnega razvoja uporabe javnih prevoznih sredstev do leta 2010 lahko pričakujemo zmanjšanje emisij CO₂ za okrog 100.000 ton na leto.

7.19.6 UPORABLJENI VIRI

70. 
    Uredba o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega dioksida in ozona v zunanjem zraku, ARSO (osnutek), 2003.
    
71. 
    Uredba o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega dioksida in ozona v zunanjem zraku, ARSO (osnutek), 2003.
    
72. 
    Oblikovanje coning sistemov in cestnega omrežja transportnega modela ljubljanske regije, MOL - Oddelek za urbanizem, 2003.
    
73. 
    Public transport concept for the City and region of Ljubljana, Mestna občina ljublčjana, Slovenske železnice, 2002.
    

7.19.7 AVTORJI

Tanja Bolte, Agencija RS za okolje

Matej Gasperič, Agencija RS za okolje

Anton Planinšek, Agencija RS za okolje

7. 20 F-PLINI