Sorodne: geografija, retrologija (kamnine), mineralogija, paleontologija, geokemija, sedimentologija;; Historična g

Sorodne: geografija, retrologija (kamnine), mineralogija, paleontologija, geokemija, sedimentologija;;
Historična g.: razvoj Zemlje, sestava plasti kamnin, stratigrafija (razvršča plasti v zem. skorji; litostratigrafija- na podlagi kamninske sestave);;
Splošna g.: dinamična (proučuje sile v notranjosti in na površini); praktična (razlaga pojave, v praktični namen); tektonika (ukvarja z zgradbo zem. skorje);;
Sestava Zemlje: Zem. skorja: (5-35 km; seizmologija; Mohorovičičeva diskontiteta- plast kjer se spremeni sestava, valovi v globini hitrejši kot zgoraj; oceanska skorja- bazaltna- sima, kontinentalna- granitna- sial> Conradov disk- loči obe);; Zem. plašč: (do 2900km globoko; astenosfera- 400km, vrhnji del je litosfera (do 100km)- njeno premikanje povzroča potrese in vulkane; subdukcija- 2 lit. plošči rineta ena pod drugo);; Zem. jedro: Grunbergova diskontinuiteta- loči plašč in jedro; zunanje- tekoče, notranje- trdno;; Geotermična stopnja- ko se T spremeni za 1°C, cca. 33m; narašča vedno počasneje- v sredini 3500°C);;
Magmatske kamnine: magma: naravna talina raznih silikatov, oksidov, lahkohlapnih snovi; 1300- 1500°C; vizkoznost- majhna> počasna> salična; velika> hitra> mafična; nastanejo predornine in globočnine;;
Teorija tekt. plošč: Ra elementi proizvajajo toploto, ki se širi navzven; povzročajo konv. tokove ki se širijo v levo; magma začne premikati navzgor; izliva na oceanskem dnu v obliki stožca> oceanski hrbet; lit. plošča potuje v desno> zadane ob kontinentalno> oceanska upogne navzdol> subdukcija- zelo globoki jarki, vulkani in potresi;
Vulkani: Oblike magme: intruzivne: batolit- velika; čok; lakolit- gobasta; žila; sili; dimnik;; efuzivne: lava, vulkanski pepel- lapil, stratovulkani- menjavalo plasti lave in lapila; piroklasti- delci iz notranjosti in zopet sedimentirani- tufi (majhni delci)- Smrekovški tuf; subvulkani- pod morjem; povulkanski pojavi: toplotna para, CO2, žveplovodik, fumarole- plini s T 250°-1000°C; solfatare- iz ugaslih vulkanov izhajajo plini z veliko žvepla; mofete- plini z T pod 90°C; gejzirji- globina 60m T 60°C;; vulkani pri nas: Pohorje: terciar; Prekmurje: na Goričkem še v ledeni dobi; v devonu dobimo bazalte na S-delu Pohorja (sredstvo za asfalt); v karbonu črni premog na Jezerskem in v Kokri (porfiroidi); v srednjem triasu najobsežnejše delovanje, Cerkno, Jelovica, Karavanke, Celje (porfirit, diabaz); v terciarju dobimo piroklastite (Štajerska, Tržič, Radovljica);;
Minerali: spojine ali elementi z dol. kemično sestavo, ki jo lahko navedemo tudi s kemijsko formulo;; snov kristali- začno pojavljati minerali, kristalno jedro okoli katerega se začno nabirat atomi> če snov nima urejenosti- amorfna oblika; če urejena na zunaj- kristal;; simetrijski elementi (veljajo za vsak mineral): inverzijsko središče, simetrijska ploskev, simetrijska os (dvo- tro- štiri- šest- števna os);; več kombinacij: triklinska singonija, monoklinska, rombska, tertragonalna, kubična, heksagonalna;; magma se ohlaja- nastajajo kristali> če T in pritisk padata enakomerno so kristali lepi in veliki;; fizikalne lastnosti: gostota, trdota (od lojevca do diamanta), razkolnost, barva, prozornost, flourescenca, fosflourescenca; kemične lastnosti: oksidi, prvine, sulfidi, haloidi, karbonati, sulfati, fosfati, silikati;; nastajanje mineralov: pirogeni minerali (iz lave ki kristali postopoma); pegmatitski (minerali v pegmatitskih žilah, kristalijo se veliki minerali); hidrotermalni (vodna para raztapla rudninske snovi); organogeni (vplivali organizmi); metamorfni (nastanejo iz prvotnih mineralov zaradi taljenja); nakopičeni minerali- ruda- hidrotermalna, sedimentna, magm. in metam. rudišča;
Minerali magmatskih kamnin: kisli minerali> kisle kamnine (kremen, glinenci); bazični> bazične kamnine (amfiboli, pirokseni);; kremen, glinenec (kalijevi in natrijevi), sljude (muskovit, biotit), amfiboli- rogovača (temni, v bazičnih), pirokseni, olivin (serpentinit, azbest);; skupine: gr., sien., dio., gabr., per.; V Sloveniji: pegmatit (Pohorje, Kozjak), kremenov kerafofir ( Kamn. Bistrica, Jelovica), dacit (Z Pohorje), keratofir (Kamn. B., Ce, Cerkno), tonalit (sr in V Pohorje), porfirit (Karavanke), andezit (Smrekovec, Velenje), gabro (Črna), čizlakit (J Pohorje), diabaz (Bohor, Laško, Cerkno), bazalt (Goričko)
Eksogena dinamika: mehanično preperevanje: povzročitelj sonce z insolacijo- menjavanje T> temperaturno; zmrzalno- led napoka skalo; solno- raztopine soli> večji volumen;; kemično razpadanje: denudacija, erozija;; kemično preperevanje: povzroča voda , sestavni deli zraka in organske kisline; najhitrjše v topli in vlažni klimi; raztapljanje karbonatov: prisotnost CO2, če rastline porabljajo CO2 nastaja lehnjak- Jezersko; v morjih: apnenčevo blato> alge CO2>kalcit; v ozračju: urbani predeli> CO2 in SO4, vežeta z vodo> korozijsko delovanje;; oksidacijsko preperevanje: sprememba barve in sestave minerala, zaradi železa;; hidrolitsko preperevanje: preperevajo silikatni minerali; kemično- biološko pre: kamnine na površju izpostavljene bakterijam ki na njih izločajo org. kisline; pomembno pri nastajanju prsti;; Voda: poroznost: v kamnini med posameznimi zrni prazni prostori- tu se zbira voda; kemizem vode: raztapla snovi- K, Ca, Fe, H2S, CO2; 1l vode izhlapimo>ostane manj kot 1g snovi> sladka voda> drugače mineralna;;
Usedline: voda, ledeniki- 4 poledenitve- w,ri,mindel,gunz; stadial>viški, vmes interstadiali;; veter: korazija; dvoogelniki in triogelniki> eolski sedimenti (v puščavah, povsod kjer veter veliko prenašal)- puhlica (kremenov pesek) rodovitna, pri nas Dolenjskem;; kontinentalni sedimenti; jezerski sedimenti: šota- meljasta glina, sedimentirana na dnu nekdanjega jezera; jezerska kreda- v času l. d. se je usedel v alpskih led. jezerih; drobni delci apnenca in dolomita; delitev glede na velikost: psefiti: breča, konglomerat, tilit (iz morene);; kalcit zapolni votline med delci> diageneza- pot do sprijetosti nesprijetih kamnin);; psamiti: peščenjak, meljevec, tuf;; peliti: glinavec;;
Morski sedimentacijski prostori: meritska regija: geografsko šelf; 0-200m globine; sedimentacija močnejša od abrazije; obalna regija: izloča se kalcit v obliki apnenčevega blata; kristali kopičijo na dnu in dajo apnenčevo barvo; lahko odlaga tudi dolomit; apnenec> dolomitizacija> dolomit- zamenjava Ca ionov z Mg;; apnenčevi grebeni na robu karbonatnega šelfa- organizmi s svojim skeletom gradijo grebenski apnenec> morajo biti na močnem morskem toku;; v juri pri nas obsežni grebeni> Banjšice, Trnovski gozd, preko Iv. Gorice, NM, BK Dinarska k. pl.; v mezozoiku na področju Julijskih Alp, J Karavank in Kam. Alp> Julijska karbonatna platforma;; školjčni apnenec, koralni apnenec, numulitni apnenec, huzulinski apnenec;; batialna regija: 200- 3000m globine; fliš- skupek kamnin, šelf rušil> kamnine drobile> blatni tok> turbiditi (breča, peščenjak, glina> tako sestavljen fliš);; proksimalni del- fliš nastajal blizu obale- veliki delci; distalni del- daleč od obale- majhni delci;; abisalna regija: nad 3000m; globigerimsko blato- sediment; oolit- jedro, okrog arigonit, nato potonile> oolitni peski> apnenčevi ooliti;; Premog: največ nastalo v karbonu- črni; nastali iz velikih drevesastih rastlin; Zasavje, Tuhinjska, Celje> rjavi iz oligocena; Dobrna, Slov. konjice> iz eocena; Velenje> lignit iz pliocena;; Nafta: iz živalskih organizmov; enoceličarke> morsko dno> delovanje bakterij> trdna snov asfalt> nato v tekoče in plinaste oblike> migracija nafte;; pojavlja v kupolastih oblikah na antiklinalah;; obdrži se tam kjer je nad njo debelejša plast vododržnih kamnin;; Plastnatost: apnenec> glina> apnenc> glina; vmesni prostori v glini so lezike;; ritmična sedimentacija;; debele plasti so nastale na šelfih, tanke pa v bolj gobokih vodah;; Dachsteinski apnenci: Triglav, Bohinj, Kanin;; nastal v zgdnjem triasu v zelo plitvi vodi;; apnenec na m dnu> apn blato> zakrasevanje> apn žepi—pojav paleokras;; cikloteme- cikli ritmične sedimentacije: paleokras, stromatoliti, megalodontidi;; konkordanca- plasti odložene vzporedno;; diskordanca- odložene pod kotom glede na osnovno podlago (kotna- povzročena pri gubanju);; erozijski disk: prisotne zem. sile pred ponovnim odlaganjem plasti)
Metamorfne kamnine: metamorfoza; preobrazba prvotnih kamnin- izpostavljene povečanemu pritisku in T; odvija v velikih globinah;; iz magmatskih ortometamorfne, iz sedimentnih parametamorfne;; kontaktna metamorfoza: majhen obseg; v plast apnenca prodre batolit granita> ob stiku se apnenec po svoji strukturi spremeni> nastane marmor (Pohorje, Kozjak) bel do rumen;; kremen se spremeni v kvarcit;; regionalna metamorfoza: velik obseg, kjer prihaja do subdukcije; globokomorski jarki> magma iz večjih globin> višja T> metamorfoza> če je pritisk stalen kamnine postanejo skrilaste;; vrhnja cona: epicona, do 3km, 100- 300°C, rahlo metamorfozirane, iz laporjev;; srednja cona: mezocona, 3-6km, 300- 500°C, blestnik- kremen in sljude (iz laporjev, peščenjakov in gline), lahko iz magm in sed kamn; amfibolit- Pohorje, Kozjak;; kata-cona: 6- 10km, 500- 800°C;; gnajs- iz magm kmnin, iz glinencev, kremen, sljude;; eklogit- iz amfibolita;; serpentinit- Slov. Bistrica, gnajs iz sedimentnih kamnin> paragnajs;; ultrametamorfoza: ob še večjih pritiskih in T pride do taljenja kremena in ortoklaza;; nastajajo še manjši minerali;; očesni gnajsi;; če te kamnine nato podvržene nižjim T> retrogradnja metamorfoza- iz gnajsa zopet blestnik;; anateksa metamorfoza: raztalijo se vsi minerali;; nastane zopet talina podobna magmi> migma- sekundarna magma;; granitenje- nastajanje granitov prek migmatizacije;; V Sloveniji: Pohorje, Kozjak, Strojna (tudi najstarejše kamnine v Slo), dolinaČrne, Kranjska reber, J Karavanke, popek priadratskega šiva- Žel. Kapla> Velenje> Madžarska
Tektonika: bavi se s proučevanjem struktur zem. skorje in razporedom ter medsebojnimi odnosi kamnin v njej;; tudi zem. sile ki povzročajo premikanja zaradi konvekcijskih tokov;; epirogeneza- premikanje zem. skorje v vert. smeri;; nastajajo veliki predeli kopnega in tudi morja;; orogeneza- premikanje zem. skorje v horizontalni smeri- nastanek gorovij;; regresija morja- če dviguje kopno, morje odteka, emerzija- pojav ko nastane kopno, apnenec razkraja- dobimo prst terra roso> iz nje nastaja boksit (kraški in lateritni) ;; transgresija morja- kopno tone, morje dviga, nastajajo bazaltni konglomerati ali breče;; orogeneza: zem. sile v horizontalni smeri; nastajajo gorovja in zaradi radialnih sil prelomi; v predelih subdukcije;; geosinklinala: zaradi epirogenetskih premikanj; vrši morska sedimentacija in prihaja do vulkanizma, zaradi bočnih pritiskov; zaradi teže sedimentov začne orogeneza; nastajajo gube- antiklinale (teme in os, jedro, dvoje kril), v jedru starejše kamnine, in sinklinale (dvoje kril, jedro, dno, os), v jedru mlajše;; Posavske gube;; v temenu antiklinale so napovršini najstarejše plasti, v dnu pa najmlajše, v sinklinali so ohranjene najmlajše- terciarne plasti- premogonosne plasti;; več vrst gub: pokončna guba; prevrnjena; poševna; polegla; potopljena;; brahi sinklinala: plasti padajo proti središču sklede; brahi antiklinala: plasti padajo navzven;; doma ali kupola: okrogla struktura;; radialna tektonika: sile zaradi katerih razpada zemeljska skorja;; prelomi: razpoke med bloki, kjer so bila premikanja;; navpični (del grude pogrznjen, del dvignjen), poševni (pogrezne se pogrezne del ki je pod prelomom; normalni, reverzni, škarjasti), horizontalni;; priti mora do premikanja mas;; tektonsko zrcalo, brazde (kažejo smer premikanja); tektonski jarki: premikanje grud;; vmesni del ob prelomih se pogrzne;; če se osrednji del dvigne- horst;; luskasta zgradba: gube se prelomijo, plasti se večkrat ponavljajo;; narivi: narivni kot 0-45°, narinjene so starejše plasti nad mlajše;; alohtono ozemlje- prišlo zaradi zem. sil na tuje ozemlje;; avtohtono ozemlje;; tektonsko okno- podlaga nariva pogleda na površino; tektonska krpa- del alohtonega ozemlja ki ostane kot pokrovka na avtohtonem- primer Triglav;; potresi: premikanje povzročajo močne notranje sile;; sprošča E> zaznamo v obliki valovanja oz vibracij;; če se poruši ravnotežje v zem skorji- izostazija;; hipocenter- mesto kjer se E sprosti;; longitudialni (potujejo vzdolž, hitrejši, širijo tudi skozi tekoče stanje plašča) in transverzalni (prečni);; epicenter (vertikalno nad hipocentrom na površju);; seizmologija: veda o nastanku, vzrokih, posledicah;; makroseizmični- človek zazna;; mikroseizmični- ne zaznamo;; Vzroki nastanka: tektonski potersi- 90%;; vulkanski potrersi- 7%;; podorni potresi- 3%;; umetni potresi;; globina hipocentra: plitvi- 0-70km (75%); srednjegloboki: 70- 300km; globoki: 300- 720km;; moč potresov: MCS: 12 stopenj glede na porušenost objektov;; Richtarjeva: 9 stopenj, meri po sproščeni moči v hipocentru- izraža z magnitudo;; litosferske plošče: plošči razmikata> razpoka> prodira magma> greben;; lezeta ena pod drugo- subdukcija;; drsita ena ob drugo;;
Stratigrafija: sistem za ugotavljanje starosti kamnin po obdobjih;; najstarejše kamnine na Grenlandiji (3,7 miljard let);; razvršča plasti glede na nastanek, čas nastanka in vsebino kamnin;; litostratigrafija- določanje starosti za idealen profil- zgoraj najmlajše, spodaj nastarejše;; paleontologija- proučuje živ in rast ostanke in služi za ugotavljanje starosti> vodilni fosili;; fizikalne metode- z Ra elementi> razpolovne dobe;; Obdobja: era in epoha;; predkambrij (azoik, arhoik, proterozoik), paleozoik (kambrij, ordovicij, silur, devon, karbon, perm), mezozoik (trias, jura, kreda), kenozoik (terciar- paleocen, eocen, oligocen, miocen, pliocen, kvartar- pleistocen, holocen);; geološke karte: najdemo:prostorska razporeditev kamnin, starost kamnin, tipi mej, strukturni elementi, osi večjih struktur, osi gub, tektonski elementi, mesta mineralnih surovin in odkopov le teh, gradbeni in okrasni kamen, pojav voda;; uporaba: prostorsko načrtovanje, gradbeništvo, rudarstvo, raziskovanje voda, znanost;; delitev: osnovne, detajlne, hidro, inženirske, seizmotektonske;; Slovenija: najstarejše- v centralnih Alpah (Pohorje, Kozjak, Strojna..) predkambrijske starosti gnajs in blestnik, Bajkalska orogeneza, paleozoik- kaledonska, varscična in alpska orogeneza;; mlajše- skrilavci, diabaz; periodriatski šiv- loči Centralne Alpe od Dinaridov;;