Predmet in problem

 
64
Vojna pomeni konflikt visoke intenzivnosti in danes je zanjo značilno veliko število žrtev, 
gmotna stranska materialna škoda in žrtve med civilnim prebivalstvom. Krize so navadno 
posledica notranjih konfliktov, so kompleksne in večdimenzionalne. Vzrok zanje so 
politično, socialno, gospodarsko in ekološko nestabilna območja, terorizem, mednarodne 
združbe organiziranega kriminala, množične migracije, širjenje orožja za množično 
uničevanje, porast prebivalstva, spremembe vrednot. Globalizacija in neenakomeren 
razvoj regij sta glavni tendenci, ki danes vplivata na globalno varnostno okolje. Te 
tendence poleg spodbujanja gospodarskega, tehnološkega, kulturnega in političnega 
sodelovanja med državami in kontinenti ter zbliževanja ljudi prinašajo tudi pojave in 
procese, ki jih posamezne države ali koalicije ne morejo vzdrževati. Omenjeni procesi 
sprožajo nove, še posebej nevojaške izzive, tveganja in grožnje, ki jih je težko 
napovedovati in vplivajo na oblikovanje novih strategij za njihovo obvladovanje. Čeprav je 
verjetnost za neposredno vojaško grožnjo varnosti majhna, ima vojaška sila še vedno 
pomembno vlogo pri podpori nacionalnim interesom in zagotavljanju varnosti države. 
Osnovni namen NATA je zaščita miru in zagotovitev teritorialne celovitosti, politične 
neodvisnosti in varnosti držav članic v skladu z načeli ustanovne listine Organizacije 
združenih narodov. Za dosego tega namena Zavezništvo uporablja politična in vojaška 
sredstva, odvisno od vrste varnostnih tveganj in groženj. S spremenjenim sistemom se je 
spremenil tudi profil vojaka, tako glede motoričnih sposobnosti kot tudi osebnostnih 
lastnosti.  
 
Športna vadba predstavlja enega izmed temeljev vojske, hkrati pa je tudi prvi pogoj za 
ustrezno gibalno usposobljenost posameznika. Jošt (1994) tako navaja, da je glavni 
namen športne vzgoje v Slovenski vojski skrbeti za vsestranski pravilen psihomotorični 
razvoj njenih pripadnikov, da bi se kot zdravi, močni, za delo in učenje sposobni ljudje 

---

 
65
lahko vključili v življenje v svojem okolju in zdržali napore, ki jih od njih zahtevata življenjski 
tempo in obramba domovine. V Direktivi za šport (2005) je natančno opredeljen šport v 
SV. V njej je navedeno, da se pripravljenost pripadnikov SV za izvedbo nalog zagotavlja z 
načrtnim in organiziranim izvajanjem naslednjih športnih aktivnosti: 
•
 
kondicijsko vadbo enot, ki se je udeležujejo vsi pripadniki SV pod vodstvom strokovno 
usposobljenega kadra (profesorji športne vzgoje, trenerji, vaditelji, učitelji, inštruktorji 
športa). Obsega kondicijske pohode, hojo in različne oblike teka, orientacijski tek in 
kolesarjenje, fitnes vadbo, premagovanje pehotnih ovir, met bombe v cilj, borilne veščine, 
različne vrste plezanj, igre z žogo in plavanje. 
•
 
športno vzgojo, ki je organizirana oblika za kandidate na temeljnem in osnovnem 
vojaškem usposabljanju in slušatelje PDRIU (Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje 
in usposabljanje). Poteka pod strokovnim vodstvom v skupinah.  
•
 
športnimi tekmovanji, ki  obsegajo prvenstva SV (v veleslalomu, teku na smučeh, 
vojaškem peteroboju, streljanju s pištolo in puško, orientacijskem teku, teku, judu, triatlonu, 
lokostrelstvu, odojki, košarki, malem nogometu), tradicionalna tekmovanja SV (patruljni tek 
na smučeh na Pokljuki, memorialni tek Boštjana Kekca, jesenski tek Štatenberg, vojaški 
maraton v Logarski dolini), tekmovanja, ki jih organizirajo PEZ (Poveljstva, enote in 
zavodi), tekmovanja panožnih športnih zvez, ki se jih udeležujejo pripadniki SV kot 
posebna kategorija na tekmovanju.   
•
 
športom za vse, ki se kot športno vseevropsko gibanje uveljavlja tudi pri nas in 
povezuje, spodbuja in združuje ljudi v organizirano rekreacijo, hkrati pa povezuje SV s 
civilno družbo.   
•
 
preverjanjem gibalnih sposobnosti, ki se izvajajo po Navodilu za preverjanje in 
ocenjevanje gibalnih sposobnosti zaposlenih na MORS, razporejenih na vojaške dolžnosti 
in kandidatov za pogodbenega pripadnika rezervne sestave SV in po navodilih 

---

 
66
nadrejenega. Preverjanja se izvajajo redno enkrat letno in izjemoma glede na zahteve 
posameznih programov usposabljanja. 
•
 
vrhunskim športom, ki v reprezentancah SV združuje kategorizirane vrhunske 
športnike (po kategorizaciji OKS) in najboljše športnike SV, ki so na prvenstvih SV dosegli 
rezultat, ki jih na podlagi posebnih kriterijev uvršča v panožno reprezentanco SV.  
•
 
mednarodnim športnim sodelovanjem, ki obsega sodelovanje v okviru CISM-a 
(Mednarodnega sveta za vojaški šport) in sodelovanje v okviru bilateralnih in 
multilateralnih sporazumov. 
•
 
razvojem športa v SV, ki se zagotavlja s permanentnim športnostrokovnim 
izobraževanjem, izgradnjo uspešnih modelov motiviranja pripadnikov SV za udeležbo na 
športnih aktivnostih v SV in v prostem času, izgradnjo športnih objektov in razvojem 
ustreznih programov športa ter aktivnostmi za doseganje predpisanih standardov.  
 
Direktiva za šport (2005) ureja tudi, da naj se vojaške osebe udeležujejo športne vadbe 
(strokovno vodene kondicijske vadbe) v okviru usposabljanja na delovnem mestu vsak dan 
do ene ure. Dodatno je treba v usposabljanje vključiti še borilne veščine, orientacijski tek, 
vojaški peteroboj, plavanje, kolesarjenje, plezanje po horizontalni in vertikalni vrvi, igre z 
žogo in izbirna tekmovanja na nižji ravni ter še posebej pohode. Omenjena vadba se 
dopolnjuje z rekreativno vadbo v popoldanskem času. Letno se izvedeta dva športna 
dneva (poletni in zimski). Vse vojaške osebe se morajo udeležiti tudi najmanj enega 
preverjanja gibalne usposobljenosti letno. 
 
Preverjanje in ocenjevanje gibalnih sposobnosti sta torej sestavni del procesa 
usposabljanja SV. Njun namen je zagotovitev sistematičnega vpogleda v gibalno 
pripravljenost pripadnikov stalne sestave in enot SV, kar je pomembno zaradi samega 

---