Predmet in problem

 
61
•
 
sposobnost  ohranjanja ravnotežnega položaja je sposobnost hitrega oblikovanja 
kompenzacijskih gibov, ki so sorazmerni z odkloni telesa od stabilnega položaja, 
•
 
sposobnost  vzpostavljanja ravnotežnega položaja pomeni sposobnost, da se čim 
hitreje vzpostavi ravnotežni položaj po predhodnih motnjah receptorjev vestibularnega 
aparata. Osnovne informacije za ponovno vzpostavitev ravnotežnega položaja naj bi se 
pridobivale iz pomožnih receptorjev - vida, sluha, tipa, napetosti mišic. 
 
2.2.6 VZDRŽLJIVOST 
 
Vzdržljivost je v nasprotju z doslej naštetimi motoričnimi sposobnostmi funkcionalna 
zmogljivost, to pomeni zmogljivost organskih sistemov za energijsko preskrbo v motorični 
dejavnosti aktivnih organskih sistemov. Predstavlja sposobnost učinkovitega dolgotrajnega 
obvladanja aktivnosti oziroma telesnega napora brez upadanja njene intenzivnosti ali 
učinkovitosti izvedbe aktivnosti (Jošt in Agrež, 1994; Lasan, 1996). Povezuje dva 
koncepta: mišično in srčnožilno vzdržljivost (Karpljuk, 1996). Odvisna je od več 
sposobnosti: aerobnih zmogljivosti, koordinacije, hitrosti in moči. Ušaj (2003) jo deli na 
osnovno in specialno. Osnovna vzdržljivost pomeni sposobnost premagovanja 
dolgotrajnega napora v različnih motorični nalogah, specialna pa v točno določeni disciplini 
neke športne panoge. Glede na čas gibanja pa loči hitrostno, dolgotrajno in 
superdolgotrajno.  
 
Hitrostna vzdržljivost je sposobnost premagovanja največjega napora, ki traja do dve 
minuti. Njeno biološko podlago predstavljajo anaerobni energijski procesi v mišici, pri 
katerih je prevladujoče gorivo glikogen. Ta se razgrajuje do mlečne kisline (laktata), njeno 
kopičenje pa povzroči metabolično acidozo. Psihološko podlago hitrostni vzdržljivosti 

---

 
62
predstavljajo razum in čustva. Razum se kaže v obliki izkušnje utrujenosti, ki športnika pri 
naporu prisili, da razmišlja o intenzivnosti napora oziroma hitrosti gibanja v posameznih 
delih napora. Tako prepočasno kot prehitro gibanje ne omogoča primernega tekmovalnega 
dosežka.  Čustva vplivajo na hitrostno vzdržljivost preko predstartne treme, ki navadno 
povečuje športnikovo motivacijo, zato so rezultati na tekmovanjih navadno boljši. To 
omogoča tudi večjo acidozo. Vendar trema zelo različno vpliva na različnih tekmovanjih, 
ne moremo povsem natančno vedeti, kakšna naj bo optimalna hitrost. 
 
Dolgotrajna vzdržljivost pomeni premagovanje submaksimalnih naporov, ki trajajo od treh 
minut do ene ure. Njena najpomembnejša biološka osnova so aerobni energijski procesi, 
ki jih omogočajo kisik iz ozračja in goriva, ki se v človeškem mehanizmu nahajajo v 
zadostnih količinah: glikogen, glukoza, proste maščobne kisline in glicerol. Zgornja meja 
intenzivnosti anaerobega napora je določena z največjo (maksimalno) porabo kisika 
VO
2
max. Podobno kot pri hitrostni vzdržljivosti tudi pri dolgotrajni vzdržljivosti 
predstavljajo psihološko osnovo razum in čustva. Po eni strani je treba vnaprej predvideti, 
s kakšno maksimalno intenzivnostjo je še mogoče premagati določeno razdaljo. Hkrati pa 
različne  čustvene situacije vplivajo na nestabilne občutke napora ali na spremenljivost 
predvidevanja napora pri določeni obremenitvi. 
Superdolgotrajna vzdržljivost je podobna dolgotrajni, le da je dolgotrajnejša (od ene do 
osem ur ali celo več dni) in manj intenzivna. Pri tem gre izključno za aerobni napor, ki sega 
do približno 70 % VO
2
max, zato ne pride do kopičenja laktata v krvi, ampak je njegova 
koncentracija le malo povečana ali enaka tisti v mirovanju. Zato omejitveni dejavnik 
predstavlja izčrpanje zalog goriv, zlasti glikogena v mišicah in jetrih, kar vodi v pojav 
utrujenosti.     
 

---

 
63
2.3 VOJSKA 
 
Slovenska vojska je družbena skupina in kot sestavni del slovenske populacije geografsko, 
socialno in kulturno vpeta v naš družbeni prostor (Tkavc, 2004). Zanjo veljajo določene 
značilnosti, ena najpomembnejših je bojna pripravljenost oziroma usposobljenost. To je 
sposobnost in pripravljenost oboroženih sil v celoti ali posameznih rodov, služb in enot, da 
se v različnih okoliščinah in v določenem  času vključijo v akcijo. Stopnja bojne 
pripravljenosti je odvisna od številnih elementov: osvojene vojne doktrine, stopnje 
pripravljenosti države na vojno stanje, učinkovitosti mobilizacijskega sistema, 
kvantitativnega odnosa posameznih rodov, opremljenosti z bojnimi sredstvi, stopnje 
urejenosti teritorija, rezerv in drugega (Vojna enciklopedija, 1973). Gibalna sposobnost 
posameznika kot tudi enote tako predstavljata enega temeljnih elementov bojne 
pripravljenosti, ki pri usposabljanju sodobne vojske dobiva vse večji pomen (Karpljuk s 
sod., 2000).  
 
Republika Slovenija je s članstvom v zvezi NATO in Evropski uniji postavljena pred nove 
zahteve glede organiziranosti in delovanja Slovenske vojske. Pri tem je treba upoštevati 
tudi spremembe, ki jih zahteva prehod iz naborniške vojske v poklicno, ki je dopolnjena z 
obvezno in prostovoljno rezervo. Vse to zahteva višji nivo profesionalizacije in standardne 
bojne usposobljenosti. Dandanes je za razumevanje modernega vojskovanja ključnega 
pomena razumevanje značilnosti sodobnih in prihodnjih konfliktov, vojskovališča, kriz, 
varnostnega okolja, varnostnih groženj, in tveganj ter osnov uveljavljanja strateškega 
koncepta zavezništva (Furlan s sod., 2006). Konflikt predstavlja situacija, v kateri je 
prisotno nasilje ali grožnja z njim. Nastane zaradi prekrivanja interesov, povezanih z 
nacionalnimi vrednotami, materialnimi viri ali prerazporeditvijo politične ali druge moči. 

---