Slovenska državnost in njene korenine



Yüklə 422,72 Kb.
səhifə1/9
tarix01.08.2018
ölçüsü422,72 Kb.
  1   2   3   4   5   6   7   8   9


Slovenska državnost in njene korenine


Področje: Zgodovina

Raziskovalna naloga

Učenec: Matjaž Vičar, 9.r

Mentor: Tomaž Jurca

Leto 2008/2009

OŠ Bežigrad

Kazalo
Uvod ...........................................................3



Koncept.........................................................3

Predantični čas in antika....................................3-12

Kralj Samo in njegova zveza.................................14-16 Karantanija.................................................17-22

Kraljestvo karantanija......................................22-24

Slovenski kralji, vojvode in knezi..........................25-26

Velika vojvodina Karantanija................................26-29

Srednji vek.................................................29-34

Turški vpadi, Renesansa, reformacija in kmečki upori........34-42

Razsvetljenstvo, Pomlad narodov.............................42-51

20. in 21.stoletje-narod krvavi rojstvo države Slovenije....51-79

Zaključek in Zahvala .......................................79-79

Viri........................................................79-82

Kazalo
3 Uvod

3 Koncept

3 I Predantični čas in antika

12 II Karantanija
15 III Srednji vek
21 IV Turški vpadi, renesansa, reformacija, kmečki upori

28 V Razsvetljenstvo, pomlad narodov

34 VI 20. in 21. stoletje – narod krvavi - rojstvo države

Slovenije

61 Zaključek in zahvala

61 Literatura

Uvod


Večina ljudi in zgodovinarjev misli, da je slovenska zgodovina, skupaj z izbranimi viri in interpretacijami že dokončno ustaljena in trdno potrjena. Vendar obstaja veliko zgodovinskih, kulturnih in političnih razlogov, da določena obdobja slovenske zgodovine niso raziskana ali pa se jih premalo upošteva, so celo zamolčana. Mnogi viri dokazujejo, da smo zelo star narod, ki živi na tem ozemlju precej več kot 1400 let. Kaj je razlog, da se učimo zgodovino, kjer so določni viri zamolčani, zamolčani so tudi v medijih, na televiziji, ...? Zakaj se ne omenja pomembnih dogodkov iz slovenske preteklosti, ki so bili ključni ne samo za Slovenijo ampak celotno za Evropo? Kdo nam piše zgodovino? Zakaj je v Sloveniji tako malo domoljubja? Ali so zato kriva velika sosednja vojaško dominantna ljudstva? Ali smo morebiti krivi sami? Je še mnogo drugih vprašanj, ki sem jih raziskal ali poskušal raziskati. Dogodki, ki so spremljali Slovenijo, ljudstvo, ki že 1000-letja živi v srednji Evropi, padci in vzponi ene najstarejših kultur, jezikov, so predstavljeni v tej raziskovalni nalogi.
Koncept

Naloga je sestavljena tako, da tabelarično povzame uradno zgodovino, glavne dogodke (leto in dogodek) - tekst uradne zgodovine je v črni barvi. Tekst, ki omenjene dogodke osvetljuje z zamolčanimi dejstvi, dopolnjeno interpretacijo ali zapolnjuje velike vrzeli v časovni sliki slovenske zgodovine, je pobarvan z modro barvo.

I Predantični čas in antika

To je obdobje, ki se v učbenikih površno razlaga in se nikakor ne povezuje s Slovenci, ampak z ljudstvi, ki da so nekoč živela v naših krajih, nakar so čudežno izginila (Kelti, Tavriski, Karni, Noričani, Japodi, Histri, itn). Že kmalu po začetku štetja po Kristusu omenjajo Slovene rimski in grški pisatelji. Rimski jih v latinskem jeziku imenujejo »Veneti« ali »Beneti«, grški pa v grškem jeziku »Enetoi«. Rimski pisatelj Plinius jih omenja leta 79 po Kristusu, Tacitus 100 po Kr., grški pisatelj Ptolemaios pa 175 po Kr. Vsi trije poznajo Slovene oz. Venete in vedo, kje so naseljeni. Problem je ta, da se teh opisov v učbenikih ne omenja, če se pa že (da so učbeniki saj malo skladni s tujimi), pa nas svarijo, da to niso naši predniki. Tudi če so uradni učbeniki spregledali antične pisne vire, ki omenjajo po imenu Slovencem podobna ljudstva, pa niso spregledali virov, ki govoroijo o ljudstvih, ki so zgolj oplazila slovensko ozemlje (Tavriski, Japodi, itn). Zanimivo je tudi, da noben učbenik recimo v Noričanih ali Histrih ne vidi vsaj minimalne povezave s Slovenci (v določenih strokovnih revijah zadnje čase že nekoliko popravljajo to protislovje prve vrste – omenjajo staroselce in njihovo večjo vlogo, kot je bila to navada pred desetletji, ko bi naj naši predniki kar prišli v čisto prazen prostor). Vsekakor so se tudi takrat ljudje selili, kot se selijo danes, a to ne pomeni, da so staroselci kar izginili, in da za njimi ni ostalo nič drugega kot Vaška situla, najdbe bogate halštatske zapuščine, venetski predmeti in zapisi, imena rek in krajev. Kako bi ostala imena, če so ti kraji bili brez ljudi, ki da so odšli – neverjetno – in ta imena so podobna pojmom v slovenščini (Ptuj –Petovia - potovje, Drava - drveti, Celje – Celea - sela)



Zemljevid 1 – ljudstvo Venetov okrog leta 1500 pr. Kr. in njihove migracije.
Na starost Slovenščine kaže tudi velika podobnost Sanskrta s Slovenščino. Še kako desetletje nazaj so izvor sanskrtskega jezika (star indijski jezik) iskali v Litvanščini. Toda ko so nekateri raziskovalci (Jožef Škulj) opozorili, da je Slovenščina mnogo bolj sorodna Sanskrtu kot Litvanščina (neverjetne podobnosti), so bili osupli, saj Slovenščine, kot primerjalnega jezika sploh nihče ni preučeval. Sanskrt se je skozi stoletja dokaj spreminjal, verjetno zaradi tega, ker se je s časoma pomešal s staroselskimi besedami indijskega podkontinenta. Zanimivo pa je, da starejši ko je Sanskrt, večja je njegova sorodnost s Slovenščino. Novejše študije ugotavljajo, da se je Sanskrt, od takrat glavnega Evropskega jezika, Slovenščine, ločil pred najmanj 8.000 leti. Slovenščina je edina ohranila dvojino, ki je značilna za sanskrt.

Slovenščina ima šest sklonov v treh številih in treh osebah – tako kot sanskrt (sanskrt pozna en sklon več, ablativ), tudi glagoli se spregajo v vseh omenjenih oblikah. Torej ni čudno, da je za tujce učenje sanskrta tako naporno, kot učenje Slovenščine - to čuti vsak učenec na maturi.

Dokazi:

Spreganje glagola biti v obeh jezikih (povzeto po:



http://www.mavrica.net/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=07&Dogodek=228): sem (asmi), si (assi), je (asti), sva (svaha), sta (sthaha), sta (staha), smo (smaha), ste (stha), so (santi). Podobnosti med glagoli: vid (videti, vedeti), dá (dati), dživ (živeti), džnja (znati), sthá (stati), pib (piti), praš (vprašati), pat (padati) ... in za konec še nekatere nenavadno podobne besede: veda (veda), mátá (mati), bhrátá (brat), mrtju (smrt), dinam (dan), nišá – (noč), mása – (mesec), tama (tema), annam (hrana), mamsa (meso), asthi (kost), nakha (noht), oštha (usta), trnam (trava), nagna (nag), dvaram (vrata, dveri), phena (pena), madhu (med), phalam (plod), čašaka (čaša), šálá (šola), kunčiká (ključ), svaja (svoj) ...

Slovenščini in sanskrtu je sorodno že »obrnjeno« zaporedje enic in desetic, npr. enaintrideset (ekatrimšat), dvaintrideset (dvatrimšat) itn.; zelo podobnih si je tudi prvih nekaj številk: ena (eka), dve (dve), tri (trini), štiri (čatvari), pet (panča) šest (šat); prvi (prathama), drugi (dvitija), tretji (tritija), četrti (čaturthi); podobno je sklanjanje prvih štirih številk v vseh treh spolih – »ena« se sklanja le v ednini, »dve« v dvojini, »tri« in »štiri« le v množini, števila od pet naprej se sklanjajo enako v vseh treh spolih (le v množini).

Zelo primerne beseda z primerjavo slovenščine in starih indijskih (Indija - Vindija od Veneti, naši predniki po jeziku in izročilu, deloma tudi gensko) besed so npr. bog Višnu oz. vzvišen, Krišna oz. kresnik, Yama oz jama in mnoge druge iz slovarja spodaj.




Stari venetski napisi

Venetski jezik je eden najstarejših jezikov v Evropi. Dokaze za to najdemo v narečjih, nekaterih besedah in predvsem najdenimi zapisi, ki potrjujejo prisotnost NAŠIH venetskih prednikov v veliko srednjeevropskih državah. Zapiske in dokaze o prisotnosti tega jezika najdemo povsod v srednji, vzhodni in pa nekaj tudi v zahodni Evropi(Bretonija, severna Španija, Vales...), kar pomeni, da so veneti predstavljali večino evropskega prebivalstva še pred 3000 leti (glej zemljevid na strani 4). Ne samo to! Venetska pisava je prednik mnogim drugim pisavam, in je zelo podobna latinici.


Atestinske tablice

Zelo pomembne med venetskimi napisi so Atestinske tablice, z označbami Es 23, Es 24, Es 25 in Es 26 iz antičnega mesta Ateste (danes Este pri Padovi) iz 5. stoletja pred Kristusom predstavljajo najbolje ohranjene venetske pisne spomenike. Venetsko kulturo, ki nam je zapustila številne napise in tudi Atestinske tablice imenujemo kultura Este. Razvila se je istočasno s kulturo Etruščanov v obdobju med 9. in 8. stoletjem pred Kristusom. Ime je dobila po kraju Este (Ateste), ki leži kakšnih 30 kilometrov južno od Padove. Znani venetologi so v svojih knjigah (1-3) te tablice predstavljali predvsem kot učni pripomoček. Njihovo razlago so iskali predvsem v latinščini in romanskih, zlasti italskih jezikih in jo poenostavljeno uvrščali v kentumsko skupino, pa čeprav za to niso imeli nobene jezikovne osnove. Med napisi iz kulture Este je nedvomno najpomembnejša tablica Es 25, ki je na srečo med najlepše ohranjenimi. Namen tablice je bil najverjetneje poučevanje branja in pisanja. Tekst je na vseh teh tablicah skoraj enak in je razdeljen na tri dele. V prvem so besede namenjene recitiranju, v drugem je posvetilo ali poseben izrek, v tretjem pa so glagolske oblike. Za nas je najpomembnejši tretji del, v katerem je Matej Bor odkril znameniti glagol jekat, ki predstavlja ponovno enega izmed pomembnih dokazov, da so venetski napisi v resnici slovenski. Beseda jekat, pomeni namreč jokat. Vrstice od 5, do 9 na tej tablici razodevajo oblike glagola jekati (jokati).


Vse te oblike glagola jekati so še vedno, ali pa so bile nekdaj, tudi v slovenskem jeziku. Prav zato nam nudijo neovrgljiv dokaz, da nekdanji venetski jezik ustreza današnjemu slovenskemu. Podobnosti so osupljive kljub 2500 letni zgodovinski razdalji.

abeceda : A E V D I T K L M P N Š R Z C U B G O


dvojniki J Ž S Č H
Mnogi tem raziskavam oporekajo, a zgolj s pozicije moči in poniževanja, kajti strokovno še noben ni ovrgel doslej najbolj verodostojne analize Atestinskih tablic! Kot bomo videli, so Slovenci živeli v Furlaniji še v srednjem veku.


Osti jarej(ostani mlad)


V napisu beremo: (TI) KI SI OD SLOVENCEV, (PRIDI) Z DAROM TROMOŽJU Ali FONETIČNO : KI SI UT SLOVONICU S TRUMUŽJATJI DONOM Kar je v slovenetskem originalu izgledalo: XI UTU SLOVONICU S TRUMUSIATII DONOM



Izjemno zanimiv je tudi napis na žari Es 106. Tudi ta napis je iz pozne venetske dobe in že ima latinske črke. V napisu preberemo po Mateju Boru: V OUGON TAJ TOT I ONAJ, kar je pomensko neverjetno blizu današnji slovenščini, še posebej narečjem. V OUGON pomeni V OGENJ, narečno pogosto V OUGN ali VOUGN, beseda TAJ lahko pomeni TA ali pa tudi TAJN (tajen, skrivnosten), besede TOT I ONAJ, pa so zelo podobne besedam TA in ONI ali celo narečno TOTI in ONAJ, torej v skupnem pomenu, TA, TOTI IN ONI (ONAJ), skratka sleherni oz. vsi! Danes bi temu v narečni slovenščini rekli V OUGN TA, TOTI IN ONAJ, kar pa pomensko pomeni seveda vsi. Glede na to, da je napis na žari in da so Veneti svoje mrtve upepelili ali drugače rečeno dali v ogenj, je tudi napis na žari povsem logičen.

Da zemljevid Venetov (glej zemljevid 1) ni neka pravljica, še danes priča recimo bretonščina, posvetimo nekja besed temu izjemnemu fenomenu.
Bretonščina in slovenščina

Na obali Atlantika še danes govorijo bretonski jezik, ki ga sestavljajo mnoge zelo posebne besede - besede podobne slovenskim. Tudi tam je ogromno narečij - kot v Sloveniji. Bretonci se sami imenujejo Breizhiz - ljudje z obale [Brejzic, spominja na kraj Brežice, ki je tudi na obali, na obali reke Save]: Povzeto po - veneti info (M. Bor)


Slovenian - France - Breton little Dictionary
Bretonsko - francosko - slovensko

--------- --------- ---------

mennout (izgov. menut) - penser, vouloir (francoske besede iz slovarja Roparz Hemon Dictionaire Breton-Française, 2. edition, Brest 1948), slovenski meniti, dial. ment: misliti in hoteti. Venet: menot.

meneg - mention; slov. omemba, omenek, spominjanje. V Pleteršnikovom slovarju oblika enaka bretonski: menek - die Meinung.

yar - poule, slov. kokoš, jara (mlada kokoš)

iskriv - etonant; slov. čudovit, iskriv, isker, iskreč.

c'hoantaat - désirer, slov. pohotljivo govoriti

c'hoant, m. - désir, envie hóta - pohotljivost, die Begierde (Pleteršnik).

fretenn f. - cercle de fer, slov. vreteno, v narečju: vreten.

venaat - s' affaiblir, oslabiti: slov. veneti (narečje venet).

marc'h - cheval, konj: slov. mrha, Pleteršnik: marha.

donaat - (s') approfondir, slov. poglobiti se. Od don - dno (staroslav. deno); Pleteršnik: dniti - den Boden einsetzen; letonski dunet.

skasek - qui marche gauchement; slov. skazek, kaziti

tec'h - fuite, slov. tek, teči

yac'h - sain, zdrav, jak

yac'hat - se guerir; ozdraviti, pozdraviti se: jačati

motet - rendu inconscient; slov. omotičen

pegad - lutte; boj, Pegad - pehanje: slov. divjad, svojat

mouez - humide, moite; slov. vlažen, močiti, premočen

hiraat - (s') alonger; slov. hirati, hirat, hir - Schwindsucht (Pleteršnik)

rozellat - ramasser avec le rouable; ramasser (de l'argent); slov. rožljati, rožljat z orožjem

ozhac'h, m. - home marié ayant des enfants; mož ki ima otroke (oča ali oče)

palich m. - bâton pour abattredes fruits; palica. uporaba izvedenke v bretonščini - palichat v. - abattre des fruits

a` l'aide d'un baton - stresati sadje s palico; páličat(i) - prügeln (Pleteršnik), tolči s palico

abafaat v. - rendre ou devenir timide; prestrašiti, Pleteršnik 'obavati se' - fürchten, 'abavat'. V bretonsčini je f namesto v, prav - praf. 'obava', die Furcht, bojaznež; obračati.

abretaat - avancer; napredovati, pridobivati; rus. obretat? (izg. abretat); stslov. obre^tati, srečati, itn. Beseda je tudi rezijanska: obrietla (glej T. Logar, Slovenska narečja) - našla je (dakle pridobila)

maritell - tracas, souci, skrb, mora; moritelj v slov. morilec (Pleteršnik)

yez f. - langue, jezik, praslav. koren *jezy-.

youc'hm. - cri, exclamation, plainte, juhu, juhejsati, juhniti (Pleteršnik)

prietaat - se marier, oženiti se, predat?

marvet - mourir, mrleti, umreti

marv - mort, mrtev

mar adv. - tellement, tako, če, mar, nemar (Pleteršnik: brezbrižnost, v nemar dejati)

kern f. - cime, sommet; krn - Bergspitze; slov. skalnata krn (gora Krn), glagol krniti, okrniti keltski kern pomeni okrnjen vrh, na Jadranu morda otoki Kornati.

ragellat - bavarder; slov. blebetati, brbljati, reggljati, reglati

bistro - lait qui file, mleko ki teče, bistro za točenje mleka, danes pijače, živahno gibanje in biti čist (bistra reka Soča, kraj Bistra nad izvirom)

pellaat v. - (s')eloigner; odstraniti, speljati (od-peljati). Grško pelo - premikati se. V slo. narječju pelat (greva se pelat = greva se peljat), galski peal - konj

peurnevesaat - renouveler comple`tement; prenoviti; 'prenovičiti' od novičiti (Pleteršnik)

peurc'horet - tre`s chaud, bru^lant; pregoreti (pregorel - pregoret); prijet od prijeti

nak m. - refus; slov. odklonitev, zavrnitev, nak

nakaat l. - refuser; slov. odkloniti, zavrniti, nikati (Plet.), nak (nak pa ne bom = ne pa ne bom)

hud m. - magie: hud, hudnik - der Teufel, hudoba, hudobija

huderezh - hurkement; slov. tuljenje, rjovenje, Pleteršnik:

hudoreči - fluchen, schimpfen, hudorečen, preklinjam

hudour m. - magicien; slovenski hudir (hudir naj te vzame)

venaat - (s')affaiblir; slov. (o)slabiti; veneti, (Miklošič), stsl. venati

skarsaat - diminuer, raccourcir; skrčiti, skarčiti, krčiti

skarn - décharné; slov. Shujšan Pleteršnik - abscheulich, schändlich kvariti, škart.

sed - voici; slov. sôd (tod); stsl. sede

sec'h - sec; slov. suh, seh, sh - bretonska izvedenka sec'hed - soif; žeja, suša, suhljad

serc'heg - amant, débauché; srčce = srčece.

tri - troi; tri

amezeg - voisin; rob njive - ein eingefriedeter Acker (Pleteršnik), češko meze

tanavaat - s. amincir, (se) varéfier; tanjšti se, tanek.

reuziad - infortune, malheur; revščina; reuz - malheur, ravage; revež?

preizh m. - proie; slov. preža (od prežati), slov. prežar - der Laurer, prežač; V narečju: na preži, na preiž, oprezati, oprezovati

draen m. drein - épine; slovenski dren, trn

garan f. - grue (oiseau); slov. žerjav, narečje - kovran

derv coll. - chenes ; slov. drevo, v narečju drev

gor m.- chaleur; slov. gorkota (gor-kota), bret. gorin - chauffer; slov. greti, goreti

gorre m. - surface, partie supérieure; površina. gornje, gorenje. Zanimivo je ime Gorre-Breizh - Haute Bretagne (Gornje Brežje, Brežice - Gornja Bretanija)

gouyezh f. - dialecte; vzhodnoštajerski guč, golč - das Reden (Pleteršnik); gučati (gukati)

gouelec'hm. - désert; puščava, slov. goljava, golijet - kehler Berg; golíš m. - kahle Fläche (Pleteršnik)

taravat - frotter; trti, treti, otirati, tarem, tareš (tarat, taram, taraš).


Genske študije pa so pokazale še, da se genska slika v srednji Evropi, v zadnjih 20.000 letih, praktično ni spremenila, saj je v vsem tem dolgem času novih genov le 7 %.
Genetski profil Slovencev na bazi Y-kromosoma

Semino rabi za genetske skupine znak Eu, Rosser pa HG. Kakšen je genetski profil pri Slovencih? Genetsko skupino Eu18 (HG1) ima 21% Slovencev; Eu19 (HG3) ima 37% Slovencev. Genetsko skupino Eu7 (HG2) pa ima 27% Slovencev. Tako se vidi, da ima 85% Slovencev genetske skupine, ki so stare več kot 20 000 let. Semino tudi sklepa, da so bili nosilci teh genetskih skupin v Evropi že med ledeno dobo.

Manj pogosti sta genetski skupini Eu3 (HG21) in Eu9 (HG9). Genetsko skupino Eu9 (HG9), staro ~15 000-20 000 let, ima 6% Slovencev; to naj bi prinesli iz Srednjega Vzhoda v Evropo v mlajši kameni dobi kmetovalci. Genetska skupina Eu3 (HG21), ki jo ima 7% prebivalcev slovenije, je najbolj pogosta v Severni Afriki, kjer jo ima 77% prebivalstva. Genetsko skupino Eu9 (HG9), ki je prisotna s 6% v Sloveniji, pa ima 52 % prebivalcev Sirije. K prisotnosti Eu3 in Eu9 v Sloveniji so lahko prispevali rimski legionarji in najmniški vojaki, ki so prišli v Slovenijo v času rimskega imperija.

Ti genetski podatki podpirajo domnevo, da Slovenci nimajo samo enega izvora, ampak so mešanica potomcev Praslovencev iz več izvorov (Perdih 2000). Genetski podatki kažejo, da velika večina Slovencev (85%) izvira iz ljudi, ki so bili v Evropi že pred ledeno dobo in ki so preživeli ledeno dobo v zatočiščih na Pirenejskem polotoku, na Balkanu in v Ukrajini.


Delež prebivalcev po procentih


Gen. skupine

IE

Bsk

FR

Bav

NO


SE

SI


CZ

SK

PL

YU

BY

UA

RU

Snd

HGI (Eu18)

81

73

50

48

29

23

21

19

17

18

11

10

4

7

12

HG2(Eu7)

15

8

25

23

33

48

27

19

17

17

49

34

48

17

9

HG3(Eu19)

1

0

5

15

31

19

37

38

47

54

16

39

30

47

49



Dostları ilə paylaş:
  1   2   3   4   5   6   7   8   9


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2019
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə