Slovenska državnost in njene korenine

II Kralj Samo in njegova zveza

Leta 623 so se Sloveni(Moravci, Čehi in Panonci) uprli »okupatorjem« Obrom. Upor je najbolj bil aktiven na Češkem in Moravskem, velika verjetnost pa je, da je bilo v Panoniji. Kasneje so se jim pridružili tudi Lužičani ob Labi na severu, pod knezom Drvanom. V ta boj se je pridružila tudi močna Karantanija, sicer niso bili pod vplivom Obrov, vendar pa so jih nenehno napadali. Karantanija, pa je imela prednost v tem, da je imela dobro organizirano prazgodovinsko iz kraljestva Norik dobro organizirano državno ureditev in vojsko.

V bitkah proti Obrom je sodeloval tudi slovenski trgovec Samo. V bitkah je bil zelo sposoben in pogumen. Kmalu je dobil nekakšen čin vojaškega vodje. Pod njegovim poveljstvom so Slovenci dobili veliko zmag. S tem je močno navdušil Karantance, ki so ga kmalu ustoličili za svojega vojvodo.

Ko je Samo L. 623 prevzel oblast, je v treh letih, do 626., pridružil Karantaniji še Zg. Panonce ter del Sp. Panoncev, Čehe, Moravce, kasneje pa še Lužičane. Nekateri nemški avtorji navajajo, da je bila Samovemu kraljestvu priključena tudi t.i. Bavaria Slavica, kar pomeni dejansko Vindelicijo. Kar tri oz. štiri (če upoštevamo še Vindelicijo) izmed omenjenih dežel so bile slovenske – Karantanija, Panonija in Moravska (ter Vindelicija), zato je Samo postal kralj v svojem Slovenskem kraljestvu. Ker pa je bila Karantanija le ena izmed dežel, ki so sestavljale Slovensko kraljestvo in ker je imela še iz obdobja rimske province Norik v veljavi svoje karantansko pravo, je bil ob dejstvu, da je postal Samo kralj, ustoličen nov karantanski knez oz. vojvod Valuk. Prav tako so imele svojega kneza oz. vojvodo tudi ostale dežele Slovenskega kraljestva. Znano je, da je bil lužiški vojvod Drvan, imena knezov oz. vojvod češke, moravske in panonske ter vindelicijske kneževine pa se žal zgodovini niso ohranila.

Samo je imel svoj prestol v Karantaniji, in s tem tudi dobro gorsko zaščito. Poleg tega, je imel starodavno državno organizacijo in s tem tudi organizirano obrambo. Zato je Obrom ni nikoli uspelo osvojiti . Najverjetneje je prav kasnejši vojvodski prestol tudi prestol kralja Sama. Po svoji izdelavi namreč sodi vzhodni, torej vojvodov sedež v 6. ali 7. stoletje. To pa je prav obdobje Slovenskega kraljestva oz. dobe, ko je vladal kralj Samo. Na vrhu sedeža lahko danes vidimo napis RVDOLPHUSDUX. Ta napis je nastal leta 1360 in so ga Habsburžani dali vklesati čez prejšen napis, ko so stol obnavljali. Pred tem je bil orginalen napis v Venetščini in se je glasil TU DON MUJI DUX. Na trdih dokazih je to ugotovil Matje Bor. Veneti so črko X brali kot H. To pomeni, da se je originalni napis glasil TU DON MUJI DUH, kar v moderni slovenščini seveda pomeni TU DONI MOJ DUH! Tudi to dejstvo je povsem v skladu s kraljevim položajem oz. vladarsko funkcijo kralja Sama.

V Karantaniji je v tistem času vladal vojvod Valuk, ki ga zgodovinski viri imenujejo »Wallucus dux Vinedorum«, kar pomeni Valuk vojvod venetski. Vinedi, Vinedorum, Vindi, Vendi, Venden, Veneti je bil star izraz za Slovence, kar je velikega zgodovinskega pomena. V listinah iz tistega časa (Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Auctarium Garstense, Ecxerptum de Karentanis) je Karantanija poimenovana marca Vinedorum. Pomembna je tudi listina Conversio Bagoariorum et Carantanorum, ki je nastala v Solnogradu okoli leta 873 in navaja, da je kralj Samo vladal in Quarantanis. Podobno navaja tudi listina Auctarium Garstense, ki navaja, da je kralj Samo vladal in Karinthijam. Listina Ecxerptum de Carentanis, ki poroča da je Dagobert poslal svojega pogajalca h kralju Samu, pa izrecno navaja , da je bil Samo vojvod oz. kralj vseh Karantancev. Ker je bilo ime Karantanci dolga stoletja tudi sinonim za Slovence, Slovenci pa so bili tudi Panonci in Moravci pomeni, da je bil Samo slovenski kralj, ki je priključil svojemu kraljestvu še Čehe ter Lužičane. Oboji so se le podredili karantanski nadoblasti ter za časa Sama bili priključeni slovenskemu kraljestvu, ki je temeljilo na starodavnem karantanskem pravu.

Kronist Fredegar v svoji kroniki(Fredegarii Scholastici Chronicon, leto 658) pripoveduje, da so v devetem letu vladanja frankovskega kralja Dagoberta I. iz rodu Merovingov, to je leta 631, Sloveni poimenovani Veneti(Sclavi coinomento Winidi) oropali in pobili številne frankovske trgovce, ki so trgovali zunaj frankovskega kraljestva. To je bil povod razpora med Dagobertom in Samom, kraljem Slovencev. Dagobert je poslal poslanca k Samu, in zahteval naj se kaznuje morilce in povrne vkradeno blago. Samo je zahteval da se Siharij obleče po slovensko, saj na njegovem dvoru vladajo slovenske šege in navade. Šele ko je odposlanec to storil mu je bilo dovoljeno stopiti pred kralja. Samo ga je poslušal, vendar ni bil zainterisiran v zahteve. Postavil je le sodišče, ki bi naj sodilo o teh in drugih spornih zadevah. Siharij je začel groziti in zahtevati, da morata biti Samo in njegovo ljudstvo podložno kralju Dagobertu. Leta 537 naj bi gotski kralj Vitiges namreč dal prav Norik (Karantanijo) in del Panonije Frankom, ki so si ju očitno še vedno lastili. Samo, že nekoliko užaljen mu je odgovoril:' Saj smo na uslugo Dagobertu, mi in naša zemlja, ako le hoče z nami v prijaznosti živeti.' Siharij pa mu je izzivajoče odvrnil:' ni mogoče, da bi živeli kristjani in služabniki božji v prijateljski zvezi s poganskimi psi.' 'Dobro,'mu odgovori Samo,'ako ste vi božji služabniki, mi pa poganski psi, vas smemo raztrgati s svojimi zobmi, ker se tako obnašate proti svojemu bogu.' Potem so Siharija vrgli iz Samovega dvora.

Ko je Dagobert to izvedel, je ukazal sklicati svojo vojsko po vsej Avstraziji(vzhodni del frankovskega kraljestva), in je proti Slovencem uporabil tudi Langobarde in Alemane. Razmerje sil je bilo 3 proti 1. Alemanska vojska pod vodstvom vojvode Krodeberta premaga Slovence, prav tako pa tudi langobardska vojska. Toda odločilna bitka se je odvila pri mestu Vogastigradu (Wogastogradu, Voglastigradu, Wogastoburgu) oz. Voigtsbergu (Wogasticburc) v Karantaniji ali pa v današnjem Forchheimu na Frankovskem oz. takratni Turingiji Zgodovinarji si o tem niso enotni in še do danes ne vemo točno kje.Tri dni je trajal boj in Dagobert je izgubil velik del svoje vojske. Nazadnje si je moral reševati življenje z begom. Zapustiti je moral svoj tabor in vse svoje stvari ter zbežati v svojo domovino. Samovi Vinidi oz. Slovenci pa so se nato zapodili za njim in začeli napadati Turingijo ter druge frankovske pokrajine. Potem, ko je Samo premagal Franke, Alemane in Langobarde, je nemoteno vladal do svoje smrti leta 658.

Samo je bil poročen s kar dvanajstimi ženskami, s katerimi je imel 35 sinov in 15 hčera.

Ko je Samo ležal na smrtni postelji je poklical svoje tri sinove, ki so bili takrat pri njem. Vsakemu od njih je rekel naj prinese eno Lipovo vejo. katero je nato vsako posebej pred njihovimi očmi zlomil s svojimi rokami. Potem jim je rekel prinesite mi še tri. Tokrat je poizkusil zlomiti vse tri veje skupaj, a mu ni uspelo. Sinovom je nato dejal: »Vidite, če boste držali skupaj ter se združeni borili proti sovražnikom, vas ne bo zlomil noben sovrag. Povejte to še ostalim svojim bratom in sestram! «

Po Samovi smrti se je zaradi notranjih konfliktov nejgova država razdelila. Karantanija je ostala ponovno osamljena država. Kljub temu pa se je kot vedno, še naprej uspešno upirala napadom bojevite obrske konjenice na vzhodni meji. Uspešna pa je bila tudi v bojih s svojimi zahodnimi sosedi Langobardi in severnimi Bavarci.

Več pogledov na Samovo kraljestvo

Teorija o tem, da je kralj Samo imel sedež prav v Karantaniji ni edina teorija. Obstajajo tudi mnoge druge teorije kot so: Panonska teorija, Slovaška teorija in Češka teorija. Vendar pa je druga teorija kot teorija sedeža v Karantaniji zelo malo vrjetna, kar dokazuje to, da ni virov. Vse je zasnovano bolj ali manj na ugibanjih. Vsi ZAHODNI slovani (tudi Slovenci) si želijo prisvojiti Samov sedež. Zakaj? Vsak hoče imeti prvega slovanskega kralja oz. Za prvega, ki se ve, da je obstajal v zgodovini. Pomeni jim začetek njihove narodne identitete. Vendar pa za nadaljnih 150 let ni nobenih virov o Čehih in Slovakih. Nasprotno pa so o Slovencih. Nemce in Avstrijce pri tem vodi drugačen interes. Odgovarja jim, da ostane v veljavi čim več skonstruiranih teorij. Zato namenoma označujejo Karantansko teorijo kot zastarelo. Čeprav kar trije primarni viri (listina Conversio Bagoariorum et Carantanorum, listina Auctarium Garstense, in listina Ecxerptum de Carentanis) izrecno navajajo, da je kralj Samo vladal v Karantaniji, izpodbijajo Karantansko teorijo tako, da bi naj šlo za zamenjavo imena Carantanorum in Cornuntum. Kornunt ali Cornuntum, je bil namreč staro panonsko mesto ob Donavi. In stari pisci primarnih listin, bi naj to dvoje zamenjali. Pa ne da kar trije, ki se med seboj niti niso poznali.

Slovenski zgodovinarji, ki prevzemajo »uradne zgodovinopisne teorije po nemškem vzoru«, sploh nočejo uvideti, te namerne pasti in vztrajno prepisujejo dejansko zastarele neumnosti. Ta neumnost koristi tudi Hrvatom in Srbomv balkanizaciji Slovenije. Celo nekateri nemški zgodovinarji priznavajo, da je Karantanska teorija najverjetnejša.