390 prva indd z občinske seje



Yüklə 2,55 Mb.
Pdf görüntüsü
səhifə57/60
tarix26.03.2018
ölçüsü2,55 Mb.
#34041
1   ...   52   53   54   55   56   57   58   59   60

NAS CASOPIS 390/30.1. 2012

 



K



  57

57

30. januar 2012

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

V Našem časopisu smo objavili

Julij 1975– Vrhnika

»1.julija je bila na Vrhnika odprta nova Istrabenz črpalka z avtopralnico, ki pa zaradi neurejenih

električnih naprav nekaj časa še ne bo obratovala. Po odprtju so fantje na novi črpalki s polno 

dobre volje napolnili voznikom rezervoarje kar brezplačno.« Kje so tisti časi?

Nasvet meseca

Vas peče zgaga? Limona pomaga

Po nekaterih raziskavah pekoč občutek zgage 

prizadene  več  kot  polovico  ljudi.  Pogostejše 

težave so pri moških, zapeka pa se rada po-

javi tudi pri nosečnicah, a po rojstvu navadno 

mine. Pomagamo si lahko z redno telesno vad-

bo, nobenih poznih obrokov, pitje negaziranih 

pijač in zmerno uživanje hrane. Blago zapeko

lahko odpravimo tako, da zjutraj popijemo ko-

zarec tople vode s sokom pol limone. Če zape-

ka traja več dni, prehrani dodamo več vlaknin, 

na primer rženi kruh, kosmiči …

�������������������������������������������������



����������������������������������������������

Razvedrilo



Bržola smeha

Toaletna vodica

Nekega dne je komandir poklical policaja Ja-

neza k sebi v pisarno.  Pojasnil mu je, da lju-

dem ni všeč, da smrdi po gnoju. Policaj Janez 

je bil namreč v prostem času tudi kmet.

»Toda  gospod  komandir,  jaz  vendar  vsak 

dan delam v hlevu! Normalno je, da imam 

vonj po gnoju!« »Odslej boste uporabljali to-

aletno vodo, Janez. Vsak dan, preden pridete 

v službo, se narahlo osvežite s toaletno vodo, 

da ne bo pritožb,« je velel komandir. Čez ne-

kaj dni sta se Janez in komandir srečala na 

hodniku in komandir je znova zavohal gnoj. 

»Janez, ali se nisva zmenila, da boš uporab-

ljal toaletno vodo?« »Saj sem jo, vendar pa, 

verjemite mi, vsakič, ko sem se želel osvežiti, 

mi je na glavo padel pokrov od školjke.«

Idiot

Študentovo neznanje na izpitu je profesorja 

tako razkačilo, da je od študenta zahteval in-

deks, vanj nekaj zapisal in ga vrnil študentu. 

Ko je študent zapustil profesorjev kabinet, je 

odprl indeks in videl, da mu je profesor v in-

deks zapisal: »Popolni idiot!« Študent je po-

novno vstopil v profesorjev kabinet in rekel: 

»Oprostite, v indeks ste mi pozabili vpisati 

oceno, podpisali ste se pa že!«



Gospodinjska pomočnica

Sin je vstopil v spalnico staršev, ko je ravno 

mama skakala po očetu. »Ja, kaj pa delata?« 

je vprašal sin. Mama reče: »Poglej, kako velik 

trebuh ima oče! Skačem po njem, da ne bo 

imel tako velikega!« »Brez zveze, mami!« je 

rekel sin. »Ko tebe ni doma, mu ga pa gospo-

dinjska pomočnica napihuje!«



SUDOKU

Murphijev zakon

Leta 1949 so ZDA začele s poskusi, kolikšno silo 

zmore prenesti človeško telo ob naglem zavira-

nju z namenom, da izsledke uporabijo za izbolj-

šanje varnosti potnikov v letalih. Prostovoljcem 

so nadeli posebne jermene s 16 senzorji, ki naj bi 

vestno beležili delujoče sile. Opravo si je izmislil 

letalski poročnik Edward A. Murphy. Prvi dan 

poskusov je minil v popolnem razočaranju, kaj-

ti niti en senzor ni delal. Ko je Murphy končno 

natančneje pregledal sistem, je opazil, da so bili 

narobe zvezani. Kako je tedaj komentiral dogo-

dek,  je več razlag, dejstvo pa je, da je naslednji 

dan na tiskovni konferenci povedal slednje: »Če 

obstajata dva ali več načinov, da bi nekaj nare-

dili, in če je rezultat enega katastrofa, potem se 

bo  zagotovo  zgodilo  ravno  slednje.«  Njegovo 

izjavo so mediji ponesli po Ameriki, kjer se je

najprej prijela med letalci, nato pa še v civilni

javnosti. Postala je znana kot Murphyjev zakon, 

ki je kmalu preskočil še onkraj luže, od tam pa 

še drugam po svetu. Z razširitvijo se je njegova

teza nekoliko poenostavila in postala tudi bolj 

pesimistična:  »Če nekaj lahko gre narobe, po-

tem bo zagotovo tudi šlo.« 

Marmelada in kruh. Trditev: Kruh z namazano 

marmelado bo vedno padel na tisti del z mar-

melado. Znanstvena analiza: Obnašanje pada-

nja kruha iz mize je dokaj predvidljivo. Višina 

mize ni dovolj visoka, da bi se kruh obrnil med 

padcem okoli svoje osi. Zato bo verjetno vedno 

padel na »marmeladni« del. 

Zemljevid. Trditev: Kraj, ki ga iščete na zemlje-

vidu, je vedno ravno na vogalu zemljevida ali 

pa na prepogibu. Znanstvena razlaga: Predstav-

ljajte si približno 2,5 centimetra širok pas okoli 

roba zemljevida in še po vseh pregibih. Če torej 

seštejemo »problematično« kvadraturo, kmalu 

ugotovite, da zaseda skoraj polovico zemljevi-

da. Torej imate 50 % možnost, da je bil vaš kraj 

res na neugodnem mestu na zemljevidu. (gt)

Sankanje

Ššššššc izza ovinka

V času pisanja tega prispevka narava še vedno 

ljubosumno  skriva  svojo  snežno  odejo.  Upa-

mo, da bo v času branja tega članka že padel 

kakšen centimeter snega in da bo tudi pisanje 

potemtakem  doseglo  svoj  namen.  Sankanje 

postaja v zadnjem času vedno bolj priljubljen 

način  rekreacije, za nekatere celo šport. Kaj

pravzaprav hočemo še boljšega: svež zrak, do-

bra družba, zimska pravljica in kanček adre-

nalina? Da bomo vse to užili v zvrhani meri 

in  se  vrnili  domov  zadovoljni,  pa  moramo 

upoštevati  nekaj  preprostih  nasvetov.  Oble-

ka naj bo topla in nepremočljiva, a mora tudi 

dihati, saj se bomo pri hoji navzdol ali pa pri 

hitrem spustu navzdol krepko prepotili. Zelo 

pomembne so tudi rokavice, ki morajo imeti 

utrjen del dlani, saj bomo verjetno med vožnjo 

tudi z rokami (drsanjem po tleh) zavijali. Čev-

lji naj bodo močni in z robustnim podplatom, 

saj bo zavijanje tako lažje in učinkovitejše. Za-

želeno je, da segajo  čez gležnje, da ne  nasta-

nejo neljube poškodbe, kot so zvini ali izpahi. 

Tudi očala ne bodo odveč, saj so hitrosti lahko 

visoke ali pa nam v oči prši sneg predhodni-

ka. Če se bomo sankali v okviru organizirane 

turistične ponudbe, potem nam bo sanke pri-

skrbel organizator, če pa bomo to počeli sami 

na »domačih« poteh, potem ne bo odveč pre-

vidnost pri izbiri sank. Te naj bodo trdne, saj 

lahko  sankanje  doseže  tudi  visoke  hitrosti.  

Kam  se  sankat?  V  Sloveniji je vsaj dvajset

sankaških  prog,  od  katerih  so  nekatere  bolj 

organizirane, druge manj. Na Starem vrhu je 

mogoče dnevno ali nočno sankanje. V eni uri, 

za kar boste odšteli 15 evrov, se lahko  spusti-

te  največ  štirikrat  (6-minutni),  mogoče  pa  je 

kupiti eno-, dve- ali triurno karto. Šest evrov 

boste odšteli za dnevni spust s prevozom na 

sankališču Mišouh v Selški dolini, za nočnega 

pa petnajst. Na Veliki Planini je 2,5 kilometra 

dolga  sankaška  nočna  proga,  ki  deluje  samo 

ob petkih in sobotah. Cena je primerljiva s prej 

omenjenima, a ponuja tudi družinsko karto za 

39 evrov. Najdaljša slovenska proga pa je z Vo-

garja, približno 5 km, nakup vozovnice vas bo 

stal 15 evrov, ponoven spust pa še šest evrov. 

Veliko možnosti za sankaške podvige je opisa-

nih tudi na svetovnem medmrežju, kjer lahko 

najdete  tudi  podrobnejše  informacije. In ne

pozabite: med sankanjem ne podcenjujte svo-

jih  sposobnosti  in  s  pretiranim  divjanjem  ne 

ovirajte na progi sebe in  drugih sankačev. Al-

kohol ne spada na sankaško progo. Kozarček 

rujnega si raje privoščite na koncu. (gt)

Naš recept

Pustni krofi iz kozice

Brunarice Grič

Za  pomoč  smo  poprosili  Brunarico 

Grič iz Šentjošta, kjer nam je mojster 

kuhe  Luka  Košir  zaupal  njihov  hišni 

recept izdelovanja krofov. 

Sestavine

-  1 kg moke po možnosti polovico mehke in pol-

ovico  ostre,  4  jajca,  7dag  sladkorja,  naribana 

limonina lupinica, 2 žlici ruma, 6 dag masla, 4 

žlice kisle smetane, 3dl mleka, sol.

-   maščoba za cvrenje

-   kvasec: 4dag kvasa, 3žlice mleka, malo sladkorja

Postopek:

Moko damo v skledo in naredimo jamico.

Kvasec:  Kvas  razmočimo  v  mlačnem  mleku, 

dodamo  malo  sladkorja  in  vlijemo v jamico

v moki. Pomešamo še malo moke in pustimo 

kvasec, da vzhaja.

Štiri beljake stepemo v trd sneg, dodamo slad-

kor, rumenjake, limonino lupinico, rum, smeta-

no, tekoče maslo, precej vroče mleko in sol. Vse 

to vlijemo v moko h kvasu in zamesimo testo.

Gnetemo toliko časa, da se testo loči od rok in 

posode. Testo pustimo, da vzhaja, nato ga zvr-

nemo na pomokan prt in robove zavihamo, da 

se testo pri valjanju ne prijemlje. Testo enako-

merno  zvaljamo  in  pri  tem  pazimo,  da  ga  ne 

razvlečemo, zato ga na začetku le malo potolče-

mo in valjamo le s težo valjarja. Zvaljano testo 

pokrijemo in pustimo, da na mizi vzhaja vsaj še

10 minut, da bomo potem lahko izkrožili lepe 

krofe.


Krofe polagamo na ogreto desko, napol vzhaja-

ne obrnemo, da vzhajajo še po drugi strani.

Vzhajane krofe polagamo v vročo maščobo, da 

najprej ocvremo vrhnjo stran.

Cvremo v pokriti kozici, ko pa jih obrnemo ko-

zico odkrijemo.



Še nasvet Luke: 

Krofi bodo imeli lep venec, če ne bo v kozici več kot

dva prsta maščobe in če le-ta ne bo prevroča in tudi 

ne premalo razgreta. Krofi pa ne smejo biti prehajani

in premalo vzhajani.

Kako vemo kdaj je prava temperatura olja za cvre-

nje? Košček testa damo v ročo maščobo, prešteti mo-

ramo do tri preden se testo dvigne na površje. Če na-

štejemo le eno ali dve, je maščoba prevroča, primerna 

je za cvrenje flancatov.


Yüklə 2,55 Mb.

Dostları ilə paylaş:
1   ...   52   53   54   55   56   57   58   59   60




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə