390 prva indd z občinske seje
Yüklə 2,55 Mb. Pdf görüntüsü
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- Nasvet meseca Vas peče zgaga Limona pomaga
- Bržola smeha Toaletna vodica
- SUDOKU Murphijev zakon
- Zemljevid.
- Sankanje Ššššššc izza ovinka
- Naš recept Pustni krofi iz kozice Brunarice Grič Za pomoč smo poprosili Brunarico
NAS CASOPIS 390/30.1. 2012
C M Y K 57 57 30. januar 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
električnih naprav nekaj časa še ne bo obratovala. Po odprtju so fantje na novi črpalki s polno dobre volje napolnili voznikom rezervoarje kar brezplačno.« Kje so tisti časi?
Po nekaterih raziskavah pekoč občutek zgage prizadene več kot polovico ljudi. Pogostejše težave so pri moških, zapeka pa se rada po- javi tudi pri nosečnicah, a po rojstvu navadno mine. Pomagamo si lahko z redno telesno vad- bo, nobenih poznih obrokov, pitje negaziranih pijač in zmerno uživanje hrane. Blago zapeko lahko odpravimo tako, da zjutraj popijemo ko- zarec tople vode s sokom pol limone. Če zape- ka traja več dni, prehrani dodamo več vlaknin, na primer rženi kruh, kosmiči … ‘ ������������������������������������������������� ���������������������������������������������� Razvedrilo Bržola smeha Toaletna vodica Nekega dne je komandir poklical policaja Ja- neza k sebi v pisarno. Pojasnil mu je, da lju- dem ni všeč, da smrdi po gnoju. Policaj Janez je bil namreč v prostem času tudi kmet. »Toda gospod komandir, jaz vendar vsak dan delam v hlevu! Normalno je, da imam vonj po gnoju!« »Odslej boste uporabljali to- aletno vodo, Janez. Vsak dan, preden pridete v službo, se narahlo osvežite s toaletno vodo, da ne bo pritožb,« je velel komandir. Čez ne- kaj dni sta se Janez in komandir srečala na hodniku in komandir je znova zavohal gnoj. »Janez, ali se nisva zmenila, da boš uporab- ljal toaletno vodo?« »Saj sem jo, vendar pa, verjemite mi, vsakič, ko sem se želel osvežiti, mi je na glavo padel pokrov od školjke.«
Študentovo neznanje na izpitu je profesorja tako razkačilo, da je od študenta zahteval in- deks, vanj nekaj zapisal in ga vrnil študentu. Ko je študent zapustil profesorjev kabinet, je odprl indeks in videl, da mu je profesor v in- deks zapisal: »Popolni idiot!« Študent je po- novno vstopil v profesorjev kabinet in rekel: »Oprostite, v indeks ste mi pozabili vpisati oceno, podpisali ste se pa že!« Gospodinjska pomočnica Sin je vstopil v spalnico staršev, ko je ravno mama skakala po očetu. »Ja, kaj pa delata?« je vprašal sin. Mama reče: »Poglej, kako velik trebuh ima oče! Skačem po njem, da ne bo imel tako velikega!« »Brez zveze, mami!« je rekel sin. »Ko tebe ni doma, mu ga pa gospo- dinjska pomočnica napihuje!« SUDOKU Murphijev zakon Leta 1949 so ZDA začele s poskusi, kolikšno silo zmore prenesti človeško telo ob naglem zavira- nju z namenom, da izsledke uporabijo za izbolj- šanje varnosti potnikov v letalih. Prostovoljcem so nadeli posebne jermene s 16 senzorji, ki naj bi vestno beležili delujoče sile. Opravo si je izmislil letalski poročnik Edward A. Murphy. Prvi dan poskusov je minil v popolnem razočaranju, kaj- ti niti en senzor ni delal. Ko je Murphy končno natančneje pregledal sistem, je opazil, da so bili narobe zvezani. Kako je tedaj komentiral dogo- dek, je več razlag, dejstvo pa je, da je naslednji dan na tiskovni konferenci povedal slednje: »Če obstajata dva ali več načinov, da bi nekaj nare- dili, in če je rezultat enega katastrofa, potem se bo zagotovo zgodilo ravno slednje.« Njegovo izjavo so mediji ponesli po Ameriki, kjer se je najprej prijela med letalci, nato pa še v civilni javnosti. Postala je znana kot Murphyjev zakon, ki je kmalu preskočil še onkraj luže, od tam pa še drugam po svetu. Z razširitvijo se je njegova teza nekoliko poenostavila in postala tudi bolj pesimistična: »Če nekaj lahko gre narobe, po- tem bo zagotovo tudi šlo.«
marmelado bo vedno padel na tisti del z mar- melado. Znanstvena analiza: Obnašanje pada- nja kruha iz mize je dokaj predvidljivo. Višina mize ni dovolj visoka, da bi se kruh obrnil med padcem okoli svoje osi. Zato bo verjetno vedno padel na »marmeladni« del.
vidu, je vedno ravno na vogalu zemljevida ali pa na prepogibu. Znanstvena razlaga: Predstav- ljajte si približno 2,5 centimetra širok pas okoli roba zemljevida in še po vseh pregibih. Če torej seštejemo »problematično« kvadraturo, kmalu ugotovite, da zaseda skoraj polovico zemljevi- da. Torej imate 50 % možnost, da je bil vaš kraj res na neugodnem mestu na zemljevidu. (gt)
V času pisanja tega prispevka narava še vedno ljubosumno skriva svojo snežno odejo. Upa- mo, da bo v času branja tega članka že padel kakšen centimeter snega in da bo tudi pisanje potemtakem doseglo svoj namen. Sankanje postaja v zadnjem času vedno bolj priljubljen način rekreacije, za nekatere celo šport. Kaj pravzaprav hočemo še boljšega: svež zrak, do- bra družba, zimska pravljica in kanček adre- nalina? Da bomo vse to užili v zvrhani meri in se vrnili domov zadovoljni, pa moramo upoštevati nekaj preprostih nasvetov. Oble- ka naj bo topla in nepremočljiva, a mora tudi dihati, saj se bomo pri hoji navzdol ali pa pri hitrem spustu navzdol krepko prepotili. Zelo pomembne so tudi rokavice, ki morajo imeti utrjen del dlani, saj bomo verjetno med vožnjo tudi z rokami (drsanjem po tleh) zavijali. Čev- lji naj bodo močni in z robustnim podplatom, saj bo zavijanje tako lažje in učinkovitejše. Za- želeno je, da segajo čez gležnje, da ne nasta- nejo neljube poškodbe, kot so zvini ali izpahi. Tudi očala ne bodo odveč, saj so hitrosti lahko visoke ali pa nam v oči prši sneg predhodni- ka. Če se bomo sankali v okviru organizirane turistične ponudbe, potem nam bo sanke pri- skrbel organizator, če pa bomo to počeli sami na »domačih« poteh, potem ne bo odveč pre- vidnost pri izbiri sank. Te naj bodo trdne, saj lahko sankanje doseže tudi visoke hitrosti. Kam se sankat? V Sloveniji je vsaj dvajset sankaških prog, od katerih so nekatere bolj organizirane, druge manj. Na Starem vrhu je mogoče dnevno ali nočno sankanje. V eni uri, za kar boste odšteli 15 evrov, se lahko spusti- te največ štirikrat (6-minutni), mogoče pa je kupiti eno-, dve- ali triurno karto. Šest evrov boste odšteli za dnevni spust s prevozom na sankališču Mišouh v Selški dolini, za nočnega pa petnajst. Na Veliki Planini je 2,5 kilometra dolga sankaška nočna proga, ki deluje samo ob petkih in sobotah. Cena je primerljiva s prej omenjenima, a ponuja tudi družinsko karto za 39 evrov. Najdaljša slovenska proga pa je z Vo- garja, približno 5 km, nakup vozovnice vas bo stal 15 evrov, ponoven spust pa še šest evrov. Veliko možnosti za sankaške podvige je opisa- nih tudi na svetovnem medmrežju, kjer lahko najdete tudi podrobnejše informacije. In ne pozabite: med sankanjem ne podcenjujte svo- jih sposobnosti in s pretiranim divjanjem ne ovirajte na progi sebe in drugih sankačev. Al- kohol ne spada na sankaško progo. Kozarček rujnega si raje privoščite na koncu. (gt)
- 1 kg moke po možnosti polovico mehke in pol- ovico ostre, 4 jajca, 7dag sladkorja, naribana limonina lupinica, 2 žlici ruma, 6 dag masla, 4 žlice kisle smetane, 3dl mleka, sol. - maščoba za cvrenje - kvasec: 4dag kvasa, 3žlice mleka, malo sladkorja
Moko damo v skledo in naredimo jamico. Kvasec: Kvas razmočimo v mlačnem mleku, dodamo malo sladkorja in vlijemo v jamico v moki. Pomešamo še malo moke in pustimo kvasec, da vzhaja. Štiri beljake stepemo v trd sneg, dodamo slad- kor, rumenjake, limonino lupinico, rum, smeta- no, tekoče maslo, precej vroče mleko in sol. Vse to vlijemo v moko h kvasu in zamesimo testo. Gnetemo toliko časa, da se testo loči od rok in posode. Testo pustimo, da vzhaja, nato ga zvr- nemo na pomokan prt in robove zavihamo, da se testo pri valjanju ne prijemlje. Testo enako- merno zvaljamo in pri tem pazimo, da ga ne razvlečemo, zato ga na začetku le malo potolče- mo in valjamo le s težo valjarja. Zvaljano testo pokrijemo in pustimo, da na mizi vzhaja vsaj še 10 minut, da bomo potem lahko izkrožili lepe krofe.
Krofe polagamo na ogreto desko, napol vzhaja- ne obrnemo, da vzhajajo še po drugi strani. Vzhajane krofe polagamo v vročo maščobo, da najprej ocvremo vrhnjo stran. Cvremo v pokriti kozici, ko pa jih obrnemo ko- zico odkrijemo. Še nasvet Luke: Krofi bodo imeli lep venec, če ne bo v kozici več kot dva prsta maščobe in če le-ta ne bo prevroča in tudi ne premalo razgreta. Krofi pa ne smejo biti prehajani in premalo vzhajani. Kako vemo kdaj je prava temperatura olja za cvre- nje? Košček testa damo v ročo maščobo, prešteti mo- ramo do tri preden se testo dvigne na površje. Če na- štejemo le eno ali dve, je maščoba prevroča, primerna je za cvrenje flancatov. Yüklə 2,55 Mb. Dostları ilə paylaş:
|