NAS CASOPIS 390/30.1. 2012
C
M
Y
K
57
57
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
V Našem časopisu smo objavili
Julij 1975– Vrhnika
»1.julija je bila na Vrhnika odprta nova Istrabenz črpalka z avtopralnico, ki pa zaradi neurejenih
električnih naprav nekaj časa še ne bo obratovala. Po odprtju so fantje na novi črpalki s polno
dobre volje napolnili voznikom rezervoarje kar brezplačno.« Kje so tisti časi?
Nasvet meseca
Vas peče zgaga? Limona pomaga
Po nekaterih raziskavah pekoč občutek zgage
prizadene več kot polovico ljudi. Pogostejše
težave so pri moških, zapeka pa se rada po-
javi tudi pri nosečnicah, a po rojstvu navadno
mine. Pomagamo si lahko z redno telesno vad-
bo, nobenih poznih obrokov, pitje negaziranih
pijač in zmerno uživanje hrane. Blago zapeko
lahko odpravimo tako, da zjutraj popijemo ko-
zarec tople vode s sokom pol limone. Če zape-
ka traja več dni, prehrani dodamo več vlaknin,
na primer rženi kruh, kosmiči …
‘
�������������������������������������������������
����������������������������������������������
Razvedrilo
Bržola smeha
Toaletna vodica
Nekega dne je komandir poklical policaja Ja-
neza k sebi v pisarno. Pojasnil mu je, da lju-
dem ni všeč, da smrdi po gnoju. Policaj Janez
je bil namreč v prostem času tudi kmet.
»Toda gospod komandir, jaz vendar vsak
dan delam v hlevu! Normalno je, da imam
vonj po gnoju!« »Odslej boste uporabljali to-
aletno vodo, Janez. Vsak dan, preden pridete
v službo, se narahlo osvežite s toaletno vodo,
da ne bo pritožb,« je velel komandir. Čez ne-
kaj dni sta se Janez in komandir srečala na
hodniku in komandir je znova zavohal gnoj.
»Janez, ali se nisva zmenila, da boš uporab-
ljal toaletno vodo?« »Saj sem jo, vendar pa,
verjemite mi, vsakič, ko sem se želel osvežiti,
mi je na glavo padel pokrov od školjke.«
Idiot
Študentovo neznanje na izpitu je profesorja
tako razkačilo, da je od študenta zahteval in-
deks, vanj nekaj zapisal in ga vrnil študentu.
Ko je študent zapustil profesorjev kabinet, je
odprl indeks in videl, da mu je profesor v in-
deks zapisal: »Popolni idiot!« Študent je po-
novno vstopil v profesorjev kabinet in rekel:
»Oprostite, v indeks ste mi pozabili vpisati
oceno, podpisali ste se pa že!«
Gospodinjska pomočnica
Sin je vstopil v spalnico staršev, ko je ravno
mama skakala po očetu. »Ja, kaj pa delata?«
je vprašal sin. Mama reče: »Poglej, kako velik
trebuh ima oče! Skačem po njem, da ne bo
imel tako velikega!« »Brez zveze, mami!« je
rekel sin. »Ko tebe ni doma, mu ga pa gospo-
dinjska pomočnica napihuje!«
SUDOKU
Murphijev zakon
Leta 1949 so ZDA začele s poskusi, kolikšno silo
zmore prenesti človeško telo ob naglem zavira-
nju z namenom, da izsledke uporabijo za izbolj-
šanje varnosti potnikov v letalih. Prostovoljcem
so nadeli posebne jermene s 16 senzorji, ki naj bi
vestno beležili delujoče sile. Opravo si je izmislil
letalski poročnik Edward A. Murphy. Prvi dan
poskusov je minil v popolnem razočaranju, kaj-
ti niti en senzor ni delal. Ko je Murphy končno
natančneje pregledal sistem, je opazil, da so bili
narobe zvezani. Kako je tedaj komentiral dogo-
dek, je več razlag, dejstvo pa je, da je naslednji
dan na tiskovni konferenci povedal slednje: »Če
obstajata dva ali več načinov, da bi nekaj nare-
dili, in če je rezultat enega katastrofa, potem se
bo zagotovo zgodilo ravno slednje.« Njegovo
izjavo so mediji ponesli po Ameriki, kjer se je
najprej prijela med letalci, nato pa še v civilni
javnosti. Postala je znana kot Murphyjev zakon,
ki je kmalu preskočil še onkraj luže, od tam pa
še drugam po svetu. Z razširitvijo se je njegova
teza nekoliko poenostavila in postala tudi bolj
pesimistična: »Če nekaj lahko gre narobe, po-
tem bo zagotovo tudi šlo.«
Marmelada in kruh. Trditev: Kruh z namazano
marmelado bo vedno padel na tisti del z mar-
melado. Znanstvena analiza: Obnašanje pada-
nja kruha iz mize je dokaj predvidljivo. Višina
mize ni dovolj visoka, da bi se kruh obrnil med
padcem okoli svoje osi. Zato bo verjetno vedno
padel na »marmeladni« del.
Zemljevid. Trditev: Kraj, ki ga iščete na zemlje-
vidu, je vedno ravno na vogalu zemljevida ali
pa na prepogibu. Znanstvena razlaga: Predstav-
ljajte si približno 2,5 centimetra širok pas okoli
roba zemljevida in še po vseh pregibih. Če torej
seštejemo »problematično« kvadraturo, kmalu
ugotovite, da zaseda skoraj polovico zemljevi-
da. Torej imate 50 % možnost, da je bil vaš kraj
res na neugodnem mestu na zemljevidu. (gt)
Sankanje
Ššššššc izza ovinka
V času pisanja tega prispevka narava še vedno
ljubosumno skriva svojo snežno odejo. Upa-
mo, da bo v času branja tega članka že padel
kakšen centimeter snega in da bo tudi pisanje
potemtakem doseglo svoj namen. Sankanje
postaja v zadnjem času vedno bolj priljubljen
način rekreacije, za nekatere celo šport. Kaj
pravzaprav hočemo še boljšega: svež zrak, do-
bra družba, zimska pravljica in kanček adre-
nalina? Da bomo vse to užili v zvrhani meri
in se vrnili domov zadovoljni, pa moramo
upoštevati nekaj preprostih nasvetov. Oble-
ka naj bo topla in nepremočljiva, a mora tudi
dihati, saj se bomo pri hoji navzdol ali pa pri
hitrem spustu navzdol krepko prepotili. Zelo
pomembne so tudi rokavice, ki morajo imeti
utrjen del dlani, saj bomo verjetno med vožnjo
tudi z rokami (drsanjem po tleh) zavijali. Čev-
lji naj bodo močni in z robustnim podplatom,
saj bo zavijanje tako lažje in učinkovitejše. Za-
želeno je, da segajo čez gležnje, da ne nasta-
nejo neljube poškodbe, kot so zvini ali izpahi.
Tudi očala ne bodo odveč, saj so hitrosti lahko
visoke ali pa nam v oči prši sneg predhodni-
ka. Če se bomo sankali v okviru organizirane
turistične ponudbe, potem nam bo sanke pri-
skrbel organizator, če pa bomo to počeli sami
na »domačih« poteh, potem ne bo odveč pre-
vidnost pri izbiri sank. Te naj bodo trdne, saj
lahko sankanje doseže tudi visoke hitrosti.
Kam se sankat? V Sloveniji je vsaj dvajset
sankaških prog, od katerih so nekatere bolj
organizirane, druge manj. Na Starem vrhu je
mogoče dnevno ali nočno sankanje. V eni uri,
za kar boste odšteli 15 evrov, se lahko spusti-
te največ štirikrat (6-minutni), mogoče pa je
kupiti eno-, dve- ali triurno karto. Šest evrov
boste odšteli za dnevni spust s prevozom na
sankališču Mišouh v Selški dolini, za nočnega
pa petnajst. Na Veliki Planini je 2,5 kilometra
dolga sankaška nočna proga, ki deluje samo
ob petkih in sobotah. Cena je primerljiva s prej
omenjenima, a ponuja tudi družinsko karto za
39 evrov. Najdaljša slovenska proga pa je z Vo-
garja, približno 5 km, nakup vozovnice vas bo
stal 15 evrov, ponoven spust pa še šest evrov.
Veliko možnosti za sankaške podvige je opisa-
nih tudi na svetovnem medmrežju, kjer lahko
najdete tudi podrobnejše informacije. In ne
pozabite: med sankanjem ne podcenjujte svo-
jih sposobnosti in s pretiranim divjanjem ne
ovirajte na progi sebe in drugih sankačev. Al-
kohol ne spada na sankaško progo. Kozarček
rujnega si raje privoščite na koncu. (gt)
Naš recept
Pustni krofi iz kozice
Brunarice Grič
Za pomoč smo poprosili Brunarico
Grič iz Šentjošta, kjer nam je mojster
kuhe Luka Košir zaupal njihov hišni
recept izdelovanja krofov.
Sestavine
- 1 kg moke po možnosti polovico mehke in pol-
ovico ostre, 4 jajca, 7dag sladkorja, naribana
limonina lupinica, 2 žlici ruma, 6 dag masla, 4
žlice kisle smetane, 3dl mleka, sol.
- maščoba za cvrenje
- kvasec: 4dag kvasa, 3žlice mleka, malo sladkorja
Postopek:
Moko damo v skledo in naredimo jamico.
Kvasec: Kvas razmočimo v mlačnem mleku,
dodamo malo sladkorja in vlijemo v jamico
v moki. Pomešamo še malo moke in pustimo
kvasec, da vzhaja.
Štiri beljake stepemo v trd sneg, dodamo slad-
kor, rumenjake, limonino lupinico, rum, smeta-
no, tekoče maslo, precej vroče mleko in sol. Vse
to vlijemo v moko h kvasu in zamesimo testo.
Gnetemo toliko časa, da se testo loči od rok in
posode. Testo pustimo, da vzhaja, nato ga zvr-
nemo na pomokan prt in robove zavihamo, da
se testo pri valjanju ne prijemlje. Testo enako-
merno zvaljamo in pri tem pazimo, da ga ne
razvlečemo, zato ga na začetku le malo potolče-
mo in valjamo le s težo valjarja. Zvaljano testo
pokrijemo in pustimo, da na mizi vzhaja vsaj še
10 minut, da bomo potem lahko izkrožili lepe
krofe.
Krofe polagamo na ogreto desko, napol vzhaja-
ne obrnemo, da vzhajajo še po drugi strani.
Vzhajane krofe polagamo v vročo maščobo, da
najprej ocvremo vrhnjo stran.
Cvremo v pokriti kozici, ko pa jih obrnemo ko-
zico odkrijemo.
Še nasvet Luke:
Krofi bodo imeli lep venec, če ne bo v kozici več kot
dva prsta maščobe in če le-ta ne bo prevroča in tudi
ne premalo razgreta. Krofi pa ne smejo biti prehajani
in premalo vzhajani.
Kako vemo kdaj je prava temperatura olja za cvre-
nje? Košček testa damo v ročo maščobo, prešteti mo-
ramo do tri preden se testo dvigne na površje. Če na-
štejemo le eno ali dve, je maščoba prevroča, primerna
je za cvrenje flancatov.