NAS CASOPIS 390/30.1.2012
C
M
Y
K
56
56
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Šport in rekreacija
Poročilo o delovanju
Namiznoteniške sekcije ŠD
Sinja Gorica
V jesenskem delu sezone smo v Ljubljanski rekrea-
tivni namiznoteniški ligi nastopale naslednje eki-
pe Namiznoteniške sekcije ŠD Sinja Gorica:
1. ekipa v sestavi Jože Berginc, Matjaž Rus, Peter Gutnik, Alen-
ka Nišavič in vodja Bruno Kosi je nastopala v 2. ligi LRNT. V
njej tekmuje deset zelo izenačenih moštev. Ekipa Sinje Gorice
trenutno zaseda sredino lestvice s petimi zmagami in štirimi
porazi. V moštvu izstopa Matjaž Rus, saj še ni izkusil bridko-
sti poraza.
2. ekipa je najmlajša ekipa v naši sekciji, sestavljajo pa jo Peter
Vrbančič, Marjan Šurca, Hinko Sajovic, Janez Cerar in vodja
Drago Vrbančič. Ekipa nastopa v 3. ligi LRNT. Moštvo ni tako
uspešno, kot bi lahko bilo, saj so doslej na desetih tekmah za-
beležili le eno zmago in devet porazov. Tako je ekipa prikova-
na na dno lestvice, glede na kakovost drugih ekip pa se bodo
očitno morali sprijazniti s selitvijo v nižji rang tekmovanja.
3. ekipa – veterani – tekmuje v 5. ligi LRNT. Igrajo v postavi
Tone Štih, Sonja Kesič, Marko Bozovičar, Jože Brilej in vodja
Janez Čekada. V jesenskem delu so bili zelo uspešni, saj so s
šestimi zmagami in tremi porazi pri vrhu lestvice.
Bruno Kosi, vodja NT sekcije ŠD Sinja Gorica
Rezultati 13. občinskega prvenstva Vrhnike v namiznem tenisu
V organizaciji ŠD Vrhnika in ŠD Sinja Gorica je bilo 27. no-
vembra 13. prvenstvo Vrhnike v namiznem tenisu v vseh ka-
tegorijah v dvorani OŠ AMS Vrhnika. Nastopilo je 55 igralcev,
med katerimi jih je bilo največ članov ŠD Vrhnika, največ tek-
movalnega uspeha pa je zabeležilo ŠD Sinja Gorica.
Rezultati
Članice: 1. Nišavić, 2. Pejić; V tej kategoriji sta nastopili le
dve tekmovalki. Nišavićeva je nato nastopila v moški skupi-
ni nad 50 let in dosegla senzacionalen uspeh – prvo mesto.
Moški nad 50 let: 1. Nišavič (Sinja Gorica), 2. Berginc (Sinja
Gorica), 3. Miklavčič (Dren), 4. Horvat (Bevke), 5. Čekada (Si-
nja Gorica)
Moški od 30 do 50 let: 1. Miklavčič D. (Dren), 2. Šurca (Sinja
Gorica), 3. Torkar (Bevke), 4. Gutnik, P. (Sinja Gorica), 5. Gut-
nik, T. (Vrhnika).
Moški do 30 let: 1. Grampovčnik, 2. Granda, 3. Oberčkal Plu-
ško, 4. Vrhovec (vsi Vrhnika)
Dvojice (zelo številen nastop – 26 igralcev): 1. Šurca – Mi-
klavčič D. (Sinja Gorica – Dren), 2. Gutnik, J. – Gutnik, T. (Vrh-
nika), 3. Torkar – Gutnik, P. (Bevke – Sinja Gorica). 4. Nišavić
– Berginc (Sinja Gorica)
Po koncu tekmovanja so podelili pokale in medalje vsem, ki so
si jih priigrali. Sklenili smo, da se bomo v letu 2012 ponovno
srečali v še večjemu številu. Tekmovanje sem s pomočjo mla-
dih uspešno vodil Bruno Kosi.
Člani od 30 do 50 let
In zakaj je tako? V savni se telo pregreje, kar povzroča znojenje
in s tem odstranjevanje škodljivih in nekoristnih snovi iz telesa.
Znojenje, ki nastane zaradi pospešenega kroženja krvi, je izred-
no koristna in učinkovita telesna reakcija, saj blagodejno vpli-
va na napetost v mišicah oziroma jih sprošča. Zaradi čiščenja
znojnic in posledično čiščenja kože le-ta po savnanju postane
nežna in gladka. Savna s svojimi učinki krepi imunski sistem in
ob redni uporabi preprečuje virusna in bakterijska obolenja ter
pospešuje delovanje limfnega obtoka.
Savna se lahko vsakdo, razen izredno bolnih. Ni pa priporočlji-
vo za tiste, ki trpijo za akutnimi vnetji. Pazljivi moramo biti, da
ne obremenimo krvnega obtoka z visoko vročino, predolgim
savnanjem, prehladnim ali prehitrim ohlajanjem in še poseb-
no z uživanjem alkoholnih pijač. Zdravo srce prenese napor,
medtem ko za šibko lahko preobremenitev pomeni prevelik
in nevaren napor. Savna ustreza vsakemu, ki se zaveda svojih
omejitev.
Ključnega pomena je, da smo v savni goli, kar Finci štejejo za
popolnoma naravno. Za mnoge je golota zastrašujoča, vendar je
nošenje kopalk v savni nehigienično, podobno kot bi se tuširali
z nogavicami na nogah!
Še nekaj nasvetov, kako se lotiti savnanja
Zagotovimo si vsaj tri ure časa. Pred savno praviloma ne jemo,
vsaj ne obilne in težke hrane. V savni ne bodimo oblečeni niti
ogrnjeni, ker to zmanjšuje učinek savnanja. Pred prvim obis-
kom savne se temeljito umijemo in stuširamo. Poznejša uporaba
mil in šamponov ni priporočljiva, ker se koža lahko izsuši. Po
savnanju samo spiramo pot s telesa. Če imamo pred vstopom v
savno mrzle noge, jih obvezno oprhamo s toplo vodo. V savni
mesto, kjer bomo sedeli, pogrnemo z rjuho ali brisačo. Ob pr-
vem vstopu v savno ne ostanemo dlje kot 10 do 15 minut. Če
prostor dopušča, najprej 10 minut ležimo, nato še posedimo,
da se v telesu vzpostavi normalen tlak. Po izhodu iz savne se
oprhamo z mrzlo vodo. Nato počivamo vsaj 15 minut. Med po-
čitkom zaužijemo čim več tekočine. Preden zapustimo prostore,
se ohladimo do stopnje, ko se ne potimo več.
Brigadirska 12
Vrhnika- Verd
051 77 04 77
www.studioforte.si
���������������������������������
���������������������������
Prihajajo meseci, ko savnanje res »paše«
Savna že dolgo velja za eno najbolj zdravih in obenem prijetnih oblik sproščanja. Ob rednem obisku savne se kažejo
učinki na fizičnem in psihičnem počutju.
Naša kandidata Nina in Tine pridno iz-
gubljata kilograme. Pri Nini je vidno
zmanjšanje telesne mase za skupno 3,3
kilograma. Povprečje štirih kožnih gub
se je zmanjšalo za več kot 2 mm, manj
je telesne maščobe in več mišične mase.
Nina je najbolj napredovala v agilnosti,
sposobna je delati kompleksne vaje v
visokem intenzivnem območju. Še po-
sebno je napredovala v moči in stabi-
lizaciji trupa. Zadnji mesec bo izvajala
vaje predvsem na trakovih TRX, kjer se
bo najbolj izrazila celostna moč telesa.
Pri Tinetu je zgodba kljub podobnemu
treningu in prehrani popolnoma dru-
gačna. Telesna masa niha okoli enake
vrednosti. Prav tako tudi drugi para-
metri, razen povprečja kožnih gub.
Opazno je, da je sposoben premagati
večje napore, predvsem v izometrični
moči trupa. Treninge bomo malo pri-
lagodili glede večjega obsega aerobne-
ga dela, kar pomeni, dvakrat na teden
bolj aerobni trening in enkrat anaerobni.
Pred nami je še dober mesec telovadbe,
vsem pa želimo lepo, srečno in uspešno
novo leto. V februarju vas vabimo na pre-
davanje o zdravi prehrani, več na www.
studioforte.si ali 051770477.
S Studiem Forte in Našim časopisom do manj kilogramov
Izdajanje fotomonografij je zanimiva dejavnost
marsikatere knjižne založbe. Zaradi barvnih
fotografij, majhnih in velikih, so dela navadno
zanimiva za bralce in občudovalce. Zato gredo
laže v promet kot dela z gladkim besedilom –
romani in povesti. Pred nedavnim smo dobili
na prodajnih policah še eno podobno delo. Fo-
tograf Primož Hieng, sicer glavni in odgovorni
urednik Kamniških novic, je pripravil že svojo
peto foto monografijo z naslovom Pod nebesi
Kamniških planin. Slednja je izšla s podna-
slovom Podobe Sv. Primoža, Velike planine in
Kamniških Alp iz zraka, njen izid pa je podprla
tudi Občina Kamnik.
Uvodna poglavja nam predstavljajo Kamnik v
naročju okoliških planin od Krvavca, Kompo-
tele in Kalškega grebena do Kočne, Grintovca
in Skute ter Brane, Planjave, Ojstrice, Konja in
Velike planine. Na naslednjih straneh je opisa-
no starosvetno, globoko v tradicijo zasidrano
izročilo domorodcev ter nekdanje življenje v
kamniških planinah s pomočjo vojaškega zem-
ljevida, ki je izhajal v letih od 1763 do 1787. Fo-
tografije, na katerih lahko vidimo lepote opi-
sanega, so objavljene v naslednjih posameznih
poglavjih: Sv. Primož, Velika planina in Kam-
niške planine.
Sv. Primož. Planina pri petstoletni romarski
cerkvi sv. Primoža in Felicijana z dvojnim zvo-
nikom je prečudovit kraj za izlete v predgorje
Kamniških planin. V tem poglavju so opisane
tudi poti na planino od Stahovice in cerkev sv.
Petra, odprta Marijina kapela z zanimivim še-
sterokotnim tlorisom ter stara Mežnarija.
Velika planina. Opisani so celotni geografski
položaj Velike planine, številna najdišča iz
prazgodovine na višini 1550 m, tipične ovalne
pastirske stavbe in njihove notranjosti, med
katerimi je zavarovana Preskarjeva bajta, edi-
na še ohranjena v prvotni obliki, ter kapela
Marije Snežne. Posebne strani so namenjene
pastirjem in živini ter turističnemu razvoju na
Veliki, Mali in Gojški planini. Ob koncu lahko
preberemo še o zaslugah arhitekta Vlasta Ko-
pača, častnega predsednika Planinske zveze
Slovenije, in znanstvenega svetnika - etnologa
dr. Toneta Cevca pri ohranjanju dediščine Ve-
like planine.
Kamniške planine. V zadnjem poglavju lah-
ko veliko preberemo o zgodovini kamniških
gora in planin, o prvi podružnici Slovenskega
planinskega društva, ki je bila ustanovljena v
Kamniku že l. 1903, o gorskem vodniku Valen-
tinu Slatnarju - Bôsi, legendi Kamniške Bistrice
in o prvih gorskih reševalcih.
V knjigi je veliko lepih fotografij, ki približajo
gorski svet Kamniških planin in starodavnih
objektov na planinah. Na poslednjih straneh
knjige lahko preberemo zanimiv avtorjev živ-
ljenjepis in seznam njegovih samostojnih raz-
stav (47), nagrad in priznanj (61).
Ciril Velkovrh
Ciril prebira za vas …
Primož Hieng, Pod nebesi Kamniških planin. Podobe Sv. Primoža, Velike planine
in Kamniških Alp iz zraka. 1. natis. Brezovica pri Ljubljani, Harlekin No. 1.,
2011. 127 str., fotogr. (Zbirka Portreti iz zraka, 4)