Biologija kot naravoslovna veda in znanost datum: 8

Biologija kot naravoslovna veda in znanost
Veda je vse znanje o nekem tematskem zakroženem področju. Znanost je načrtno okrževanje novih spoznanj.Stroka je uporabno znanje iz področja neke vere.Biologija je naravoslovna veda in znanost o življenju in živih bitij (življenoslovje) BIOS(življenje) + LOGOS(veda).

Življenje v biološkem smislu je proves samohranjevanja, ki ga najlažje prepoznamo po življenskih znakih: celična organizacija, presnavljanje, razmnoževanje, prehranjevanje, izločanje, gibanje, dednost,rast,.vzdržnost, odzivnost, odmiranje,...

1. 
   Interdisciplinarna biologija.
   

Mnogih problemov znanosti na področju biloije nebi mogli rešiti brez povezave drugimi naravoslovnimi in družboslovnimi in tehniškimi znanosti.Povezovanje teh področij nam dajo interdisciplinare panoge:

• 
  BIOKEMIJA
  
• 
  BIOFIZIKA
  
• 
  BIOSOCIALOGIJA
  
• 
  BIOTEHNOLOGIJA => je indusrijsko pridobivanje dobrin s pomočjo organizmov (peka kruha, pivo, vino, antibiotiki,...)
  
• 
  GENSKI INŽINERING => je genski poseg v dedni material organizmov (gensko spremenjena hrana)
  
• 
  BIONIKA => je veda o razvijanju umetnih sistemu, ki posnemajo živa bitja
  

2. 
   Bazične in aplikativne znanosti
   

Biologija je ena od bazičnih ali temeljnih znanosti, saj razkriva osnovne zakonitosti in pojave, ki v času raziskave nimajo neposrednih praktičnih vrednosti. Gre za bazične razikave, če se izkaže njihova uporabnost, znanstveniki naprej namensko raziskujejo in tako osnovna spoznanja postanejo prakično uporabne (uporabne raziskave). Biologija je tako podlaga aplikativnim vedam in znanostmi. Aplikativne znanosti so: MEDICINA, VETERINA, FARMACIJA, AGRONOMIJA, GOZDARSTVO

Panoge biologije
Biloško raziskovanje je zelo raznoliko, saj bilogija zajema zelo široko podrčje. Zato bilogijo razdelimo na številne biloške panoge. Vsaka panoga proučuje določeno podrčje bilogije.

1. 
   SISTEMATIKA => razvršča organizme v sistem glede na sorodnost
   
2. 
   BOTANIKA => rastlinstvo (razdelitev
   
3. 
   ZOOLOGIJA => živalstvo glede
   
4. 
   MIKROBIOLOGIJA => mikro organizme na vrsto
   
5. 
   ANTROBILOGIJA => človeka
   
6. 
   MORFOLOGIJA => proučuje zgradbo in obliko organizmov
   

Morfologijo delimo na tri podznanosti:

• 
  ANOTOMIJA => organe
  
• 
  HITOLOGIJA => tkiva (pomoč: mikroskop)
  
• 
  CITOLOGIJA => celice (pomoč: mikroskop)
  

7. 
   FIZIOLOGIJA => razlagaje in delovanje organizmov
   
8. 
   GENETIKA- dedovanje lastnosti, spreminjanje organizmov, zakoni dedovanj
   
9. 
   PALEONTOLOGIJA- življenje v geološki preteklosti
   
10. 
    EVOLUCIJA- razvoj, sorodstvane vezi med organizmi
    
11. 
    EKOLOGIJA- odnosi med živimi in neživimi bitji ter okoljem
    

POJMI:

Etnologija- peučuje vedenje živali

Ornitologija- preučuje ptice

Dendrologija- drevesa in grme

Algorija- alge

Parazitologija- parazite

Embriologija- zarodke

Entonologija- žuželke

ZNANSTVENE METODE DELA

Znanost je načrtno odkrivanje nečesa novega s pomočjo znanstvenih metod.

Cilj znanstvenega dela je reševanje problemov.

Problem je potrebno dobro poznati, zato se znanstveniki poslužujejo naslednje metode:
1. ZBIRANJE DEJSTEV IN PODATKOV O PROBLEMU

Dejstvo je vsaka utemeljena trditev o tem, kar je bilo v preteklosti oz. je sedaj.

Vsako dejstvo, ki ga upoštevamo pri reševanju problema, je podatek.

Poznamo podatke dveh vrst:

1. 
   Kvalitativni ali kakovostni so podatki, ki jih pridobivamo s pomočjo čutil
   
2. 
   Kvantitativni ali količinski so podatki, ki jih dobimo z merjenjem
   

2. ANALIZA IN POVEZAVA PODATKOV
3. POSTAVITEV DELOVNE HIPOTEZE

Hipoteza je domnevna rešitev problema, ki vključuje povezavo znanih podatkov in napoved, kako bi se problem lahko rešil.

Ni nujno, da je hipoteza pravilna!
4. PREIZKUS HIPOTEZE S POSKUSOM

Z eksperimentom lahko hipotezo ovržemo ali potrdimo.

Eksperiment je pomembna metoda za preizkus hipoteze

Lastnosti dobrega eksperimenta so:

• 
  je skrbno načrtovan
  
• 
  mora biti ponovljiv
  
• 
  biti mora kontroliran
  
• 
  vsebuje kontrolni poskus oz. slepo probo
  

Tu pogojev ne spreminjamo tako kot pri osnovnem poskusu

Hipoteza se lahko z eksperimentom ovrže ali potrdi

Hipoteze lahko preraščajo v teorije, teorije pa v nauke:

Hipoteza______________teorija______________nauk
Hipoteze so v živi naravi (biologiji) običajno najbolj verjetne razlage za nek pojav, saj so biološke raziskave vključeni organizmi, ki se njihovega razvoja ne da ponoviti.

Hipoteze prerastejo v teorije, kadar je več hipotez potrjenih od raznih znanstvenikov in so urejene v neko celoto.
Primeri teorij:

• 
  celična teorija
  
• 
  genska teorija
  
• 
  teorija o barvnem gledanju
  

Splošno znane teorije v svetu imenujemo nauki: DARWINOV RAZVOJNI NAUK

CELICA

Veda ki proučuje celice: CITOLOGIJA

Razvoj citologije je močno napredoval od iznajdbe mikroskopa.

Prvi mikroskop je nastal konec 16. stoletja. Naredila sta ga brata Jensen.
Celice je prvi opazoval in poimenoval Robert Hooke sredi 17. stoletja.

Opazoval j tudi tanke rezine plute in prazne prostorčke poimenoval cellule- celice.

Temu proučevanju sledijo mnoge preiskave rastlinskih in živalskih celic vzporedno z razvojem mikroskopa.

Sredi 19. stoletja nastane celična teorija. Njeni glavni tvorci so:

1. 
   botanik Schleiden
   
2. 
   Schwan
   
3. 
   Zdravnik in biolog Wirchow
   

BISTVO CELIČNE TEORIJE:

Vsa živa bitja so zgrajena iz celic.

Celice so osnovne gradbene enote vseh živih bitij.

Celice se razmnožujejo z delitvijo.

Delitev omogoča prenos dednih informacij iz materinskih v obe hčerinski celici.
Poznamo dva osnovna tipa celic:

a) predjedrna celica

sestavljajo preproste organizme. Iz predjedrnih celic so zgrajene modro zelene cepljivke in bakterije (prokariotska ali procita)

b) celica s pravim jedrom

Iz teh celic so grajene živali, rastline, glive... ( ekvariotska celica ali evcita)